Jedro

Ugotovitve o dohodkih in premoženju družine vsekakor ne utemeljujejo predlagane taksne oprostitve. Sodišče sicer lahko glede na določila 11. člena ZST-1 stranko oprosti plačila sodne takse le delno ali dovoli obročno plačilo takse, vendar morajo biti za to podani utemeljeni razlogi. Teh v predlogu za taksno oprostitev tožnica ni navedla; ni se sploh sklicevala na kakšne posebne stroške družine ali druge posebne okoliščine. Glede na ugotovljene dohodke in višino premoženja družine, je pritožbeno sodišče prepričano, da zaradi plačila dolžne sodne takse 459 EUR, ki znaša manj kot četrtino mesečnega dohodka mame, preživljanje tričlanske družine ne bo ogroženo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju tožnica) za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

2. Tožnica v pritožbi navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, naj pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da predlogu za taksno oprostitev ugodi, ali pa sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Prvemu sodišču očita, da ni odločilo o delni taksni oprostitvi ali plačilu takse na obroke, čeprav v skladu s sodno prakso predlog za taksno oprostitev vsebuje tudi predlog za plačilo takse na obroke in predlog za delno taksno oprostitev. O tem bi moralo odločati, saj gre za precej visoko takso, znaša skoraj polovico povprečne plače in bi plačilo takse v enkratnem znesku močno poseglo v zmožnost preživljanja družine. Ker tožnica sama ne prejema nikakršnih dohodkov, ni mogoče trditi, da z dohodki, ki jih družina prejema na mesečni ravni, ne bi prišlo do ogrožanja njihovega preživljanja. Tudi višino dohodkov je sodišče ocenjevalo napačno. Soprejelo je neobrazloženo stališče, za katerega ni najti podlage v podatkih. Zgolj na podlagi okoliščine, da ima podjetje likvidna sredstva, ni mogoče zaključiti, da dohodki družine presegajo vrednost mejnega zneska. Tudi vrednost ostalega premoženja je sodišče ocenilo napačno, saj je bila upoštevana celotna vrednost vozil. Hkrati je potrebno upoštevati, da premoženja, tudi če bi se upoštevalo na ta način, ni mogoče tako hitro porodati oziroma z njim drugače razpolagati, da bi se lahko zagotovila sredstva za plačilo sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je potreben restriktiven pristop. Gre namreč za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1), izjeme pa je treba tolmačiti ozko.

5. Kot je pritožbeno sodišče v tej zadevi enkrat že obrazložilo,1 se v primeru, ko za taksno oprostitev zaprosi otrok, poleg njega pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi starši. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je mati tožnice v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev za pritožbo prejela mesečno povprečno 2.176,11 EUR.2 Oče je samostojni podjetnik posameznik. Iz podatkov AJPES za leto 2021 izhaja, da ves čas dejansko posluje, stopnja donosa je nadpovprečna, čisti prihodki od prodaje so znašali 39.464 EUR, čisti poslovni izid v letu 2021 je znašal 7.202,87 EUR. Glede na te podatke je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da ima oče likvidna sredstva. To potrjujejo tudi po uradni dolžnosti pridobljeni izpiski prometa na njegovem računu pri Banki X: stanje na računu je bilo pozitivno, sredstva na račun so prihajala (tudi) kot nakazilo iz njegovega s.p. Ocene prvostopenjskega sodišča, da sredstva, s katerimi razpolaga družina, presegajo mejni znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (znaša 843,78 EUR), pritožba ni izpodbila.

6. Zakaj pri ugotavljanju materialnega položaja družine (peti odstavek 11. člena ZST-1) sodišče ne bi smelo upoštevati celotne vrednosti vozil, ni razumljivo. V predpisih opore za tako stališče ni in pritožba ga z ničemer ne podkrepi. Tožničina starša sta lastnika avtomobilov znamke Peugeot 308, letnik 2017 in Audi 14 Avant, letnik 2016, ki sta po neizpodbijani oceni sodišča vredna več kot 22.000 EUR. Poleg tega sta lastnika več nepremičnin, ki so po podatkih GURS vredne 25.334 EUR. Tudi te ugotovitve pritožba ne izpodbija. Pri ugotavljanju skupne vrednosti premoženja družine je zato treba upoštevati vrednost 47.723 EUR. To pa je znesek, ki močno presega 48 zneskov minimalnega dohodka, kar je mejnik za oprostitev plačila sodne takse.

7. Navedene ugotovitve o dohodkih in premoženju družine vsekakor ne utemeljujejo predlagane taksne oprostitve. Sodišče sicer lahko glede na določila 11. člena ZST-1 stranko oprosti plačila sodne takse le delno ali dovoli obročno plačilo takse, vendar morajo biti za to podani utemeljeni razlogi. Teh v predlogu za taksno oprostitev tožnica ni navedla; ni se sploh sklicevala na kakšne posebne stroške družine ali druge posebne okoliščine. Glede na ugotovljene dohodke in višino premoženja družine, je pritožbeno sodišče prepričano, da zaradi plačila dolžne sodne takse 459 EUR, ki znaša manj kot četrtino mesečnega dohodka mame, preživljanje tričlanske družine ne bo ogroženo. Verjetno bodo ob izkazanih dohodkih takso zmogli plačati brez prodaje premoženja, vsaj tistega večje vrednosti.

8. Po obrazloženem je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna. Procesnih kršitev pritožba ne uveljavlja obrazloženo, uradoma upoštevnih procesnih kršitev, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pa ni. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Sklep I Cp 443/2020 z dne 21. 4. 2020. 2 5.583,20 EUR iz naslova plač in povračila stroškov v zvezi z delom, 70,14 EUR otroškega dodatka in 475,00 EUR iz naslova regresa; te zneske je pritožbeno sodišče delilo s 3.