Jedro

Pritožbeno izpodbijan je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče dovolilo spremembo tožbe. Po sedmem odstavku 185. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zoper sklep, s katerim se ugodi spremembi tožbe, ni posebne pritožbe. Pritožbeno sodišče je zato zavrglo pritožbo kot nedovoljeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Prva tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 17. 9. 2018 izdalo sklep, s katerim je v točki I ugodilo spremembi tožbe, ki glasi: ″1. Prodajna pogodba z dne 2004-09-08, sklenjena med tožencema Občina ... in Ž.... je nična. 2. Vknjižba lastninske pravice na nepremičnini parc. št. ..., k. o. ..., dovoljena na podlagi nične prodajne pogodbe z dnem 2004-09-08 na ime drugo toženca Ž..... je neveljavna. 3. Pri nepremičnini parc. št. ... k. o. ... ID znak ... se vzpostavi prejšnji zemljiškoknjižni vpis v korist Občine .... . 4. Vknjižba lastninske pravice na podlagi Sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Žalcu D 460/2016 z dne 22. 3. 2017 pri nepremičnini parcela ID znak .... v korist B. K., EMŠO: ... do 1/2 celote, J. R., EMŠO: ... do 1/4 celote, V. R., EMŠO: ... do 1/4 celote (ID vpisi ..., ...,...), je neveljavna in se pri nepremičnini ID znak... vzpostavi prejšnji zemljiškoknjižni vpis v korist Ž...., rojen 31.12...., stanujoč P., P. . 5. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva plačilne zamude dalje do plačila, pod izvršbo.″ V točki II je sodišče odločilo, da se zavrne sprememba tožbe, ki glasi: ″Zemljiškoknjižno dovolilo v prodajni pogodbi, sklenjeni med B. K., J. R. in V. R. kot prodajalkami in S. G. C. kot kupcem, s katerim prodajalke B. K., J. R. in V. R. dovoljujejo izrecen in brezpogojni vpis lastninske pravice pri nepremičnini parcela ... k.o. ... ID znak ... in sicer pri 1/2 solastnem deležu B. K. v korist S. G. C. do celote njenega deleža, pri 1/4 solastnem deležu J. R. v korist S. G. C. do celote njenega deleža, pri 1/4 solastnem deležu V. R. v korist S. G. C. do celote njenega deleža, skupaj v korist S. G. C., rojene 4. 1. ... do 1/1 celote nepremičnine, je neveljavno, zato je neveljavna vknjižba lastninske pravice na podlagi neveljavnega zemljiškoknjižnega dovolila pri nepremičnini ID znak .... v korist S. G. C. , rojene 4. 1. ... do celote (ID vpis ...). Pri nepremičnini ID znak ... se vzpostavi prejšnji zemljiškoknjižni vpis v korist B. K. do 1/2 celote, v korist J. R. do 1/4 celote, v korist V. R. do 1/4 celote.″

2. Prva tožena stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila. Izpodbija odločitev v I. točki izreka sklepa ter uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni, tako da zavrne spremembo tožbe, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek. V pritožbi navaja, da se ne strinja z razširitvijo tožbe na univerzalne pravne naslednike po pokojni drugi toženi stranki. Slednji so namreč postali lastniki predmetne nepremičnine na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o dedovanju, tako da z dovolitvijo takšne razširitve tožbe sodišče z izpodbijanim sklepom neupravičeno dovoljuje izpodbijanje pravnomočnega in izvršljivega sklepa o dedovanju, kar pa je v nasprotju z materialnim pravom in sodno prakso. Sklep o dedovanju je namreč pravnomočen, pravilen in zakonit, posledično pa je pravilna in zakonita tudi vknjižba lastninske pravice na njegovi podlagi. Sodišče je ugodilo spremembi tožbe, ker je menilo, da je sprememba v interesu vseh strank, da se sporno razmerje reši z eno sodbo. Prvotni tožbeni zahtevek je bil oblikovan kot ugotovitveni in ne morebiti kot dajatveni, kamor med drugim spada tudi izbrisna tožba, ki jo je tožnik opredelil šele s svojimi kasnejšimi vlogami oziroma navedbami. Dovolitev takšne spremembe nikakor ne predstavlja smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankami, saj je jedro spora predmetne pravde skladno s specialnim predpisom Zakona o denacionalizaciji (ZDen) ugotovitev ničnosti izpodbijane pogodbe, ne pa morebiti tudi oblikovanje oziroma vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, sploh pa ne v konkretnem, zelo specifičnem primeru, ko nepremičnine zaradi zakonskih ovir ni moč vrniti v naravi. Vezano na izbrisno tožbo pritožnica pojasnjuje, da izpodbijana odločitev v ničemer ne izboljša pravnega položaja tožnika v odnosu do obravnavane nepremičnine. Iz tega razloga, skupaj z dejstvom izkazane dobrovernosti toženih strank, ki je vseskozi zatrjevana in je izkazana s predlaganimi dokazi, je tako izpodbijanemu sklepu v tem delu moč očitati nepravilno uporabo materialnega prava. Izpodbijani sklep je zaradi zmotne uporabe materialnega prava tudi neutemeljen in pravno zgrešen. Ne more biti sporno, da je v predmetni zadevi nedvomno šlo za dobrovernost toženih strank, kar je vseskozi zatrjevano in izkazano, tako da, četudi bi tožbeni zahtevek bil sklepčen oziroma pravilen, bi še vedno bil v nasprotju z določbo tretjega odstavka 244. členom ZZK-1 in bi ga sodišče moralo kot neutemeljenega zavrniti. Sodišče pa je tako sprejelo nepravilno in celo nezakonito odločitev, ki odstopa od veljavne sodne prakse oziroma glede na sklep Vrhovnega sodišča II DoR 28/2012 z dne 24. 10. 2012 sodna praksa ni enotna. Judikat Vrhovnega sodišča II Ips 167/2014 z dne 17. 12. 2015, ki se nanaša na izbrisno tožbo, je nedvomno uporaben tudi v konkretnem postopku, sodišče pa od njega nepravilno odstopa.

3. Tožeča stranka v odgovoru navaja, da pritožnica s pritožbenimi navedbami ne izkazuje svojega pravnega interesa, ampak pravni interes ostalih treh toženk, katerih pa pritožničin pooblaščenec ne zastopa, zaradi česar predlaga zavrženje pritožbe. Sicer pa meni, da so pritožbene navedbe tudi neutemeljene, zaradi česar je potrebno pritožbo zavrniti.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Pritožbeno izpodbijan je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče dovolilo spremembo tožbe. Po sedmem odstavku 185. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zoper sklep, s katerim se ugodi spremembi tožbe, ni posebne pritožbe. Če ZPP izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato zavrglo pritožbo kot nedovoljeno (365. člen v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 343. člena in 366. členom ZPP). Na navedeno pravni pouk v izpodbijanem sklepu ne vpliva, saj sodišče (z napačnim pravnim poukom) ne more spremeniti kogentnih zakonskih določb. 6. Prva tožena stranka z vloženim pravnim sredstvom ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 366. členom ZPP).