Jedro

Obtoženčeva prištevnost, ki jo je sodišče prve stopnje ugotavljalo in ugotovilo s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke je v zadostni meri pojasnjena, celovito branje teh razlogov, vključno z ostalimi, ki so tudi relevantni za izbiro in odmero kazenske sankcije, pa pokaže, da je sodišče to okoliščino v zadostni meri upoštevalo. Obtoženčevo specialno povratništvo je že po naravi stvari same okoliščina, ki jo sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino upošteva.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obtoženega G. C. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Po prvem odstavku 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP se obtoženec oprosti dolžnosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo obtoženega G. C. spoznalo za krivega, da je storil pod tč. 1 kaznivo dejanje poskusa kaznivega dejanja ropa po prvem odstavku 206. člena v zvezi s 34. členom KZ-1, za kar mu je določilo kazen enega leta in desetih mesecev zapora in pod točko 2 kaznivega dejanja ropa, za kar mu je na podlagi prvega odstavka 206. člena KZ-1 določilo kazen dveh let in treh mesecev zapora in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, za kar mu je določilo kazen treh mesecev zapora, nakar mu je na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen štirih let in dveh mesecev zapora. V tako izrečeno enotno kazen je sodišče obtožencu na podlagi prvega odstavka 56. člena KZ-1 vštelo čas, prebit v priporu od 10.04.2018 od 20.36 ure dalje, sklenilo pa tudi, da je dolžan oškodovanki S. Č. plačati 174 EUR. Po določbi četrtega odstavka 95. člena ZKP je sodišče sklenilo obtoženca oprostiti dolžnosti plačila stroškov kazenskega postopka.

2. Zoper to sodbo se zaradi odločbe o kazenskih sankcijah, tedaj pritožbenega razloga po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP pritožuje obtoženčev zagovornik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da v delu, ki se nanaša na izrek kazenske sankcije, spremeni sodbo sodišča prve stopnje, ali podrejeno sodbo razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je potrebno pritožbo obtoženčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrniti. Zagovornik uvodoma meni, da sodišče ni pravilno odmerilo kazni glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša in v zvezi s tem najprej navaja, da dejstva, da obtoženec krivde ni priznal oz. se o tem ni mogel izjasniti, ni mogoče obtožencu šteti kot obteževalno okoliščino. Iz razlogov grajane sodbe je videti, da sodišče prve stopnje tega tudi ni storilo, tako, da so pritožbene navedbe v tem delu protispisne. V nadaljevanju pa pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje med olajševalnimi okoliščinami ugotovilo in upoštevalo to, da je bila obtoženčeva prištevnost oz. imeti v oblasti svoje ravnanje in razumeti pomen svojega dejanja nebistveno, v manjši meri zmanjšana, vendar meni, da te okoliščine ni zanesljivo ugotovilo, predvsem pa jo tudi premalo upoštevalo obtožencu v dobro. Tem pritožbenim navajanjem ne gre pritrditi. Ta okoliščina, ki jo je sodišče prve stopnje ugotavljalo in ugotovilo s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke dr. T. je namreč v zadostni meri pojasnjena na straneh 7 do 9 izpodbijane sodbe, celovito branje teh razlogov, vključno z ostalimi, ki so tudi relevantni za izbiro in odmero kazenske sankcije, pa pokaže, da je sodišče to okoliščino v zadostni meri upoštevalo.

5. Kolikor pa zagovornik v nadaljevanju pritožbe meni, da je sodišče prve stopnje obtoženčevo predkaznovanost prestrogo upoštevalo in ocenilo kot obteževalno okoliščino, pa mu tudi ne gre pritrditi. Obtoženčevo specialno povratništvo, razvidno iz izpiskov na list. štev. od 101 do 104 spisa je že po naravi stvari same okoliščina, ki jo sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino upošteva. Ob upoštevanju pravkar povedanega in pa načina storitve ter dejstva, da je obtoženec vsa tri kazniva dejanja storil istega dne oz. spoznanja, da je v zelo kratkem časovnem obdobju udejanil zelo veliko kriminalno količino, se izkažejo posamezne določene kazni in izrečena enotna kazen primerne teži le teh, obtoženčevi osebnosti ter stopnji ogrožanja obeh oškodovank, pri katerih je obtoženec eno od njih tudi telesno poškodoval. Ob dejstvu, da se pritožbeno sodišče strinja z vsemi ostalimi okoliščinami, ki jih je v utemeljitev kazenske sankcije navedlo sodišče prve stopnje, je bilo potrebno pritožbo obtoženčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrniti.

6. Preizkus izpodbijane sodbe, ki ga je pritožbeno sodišče uradoma opravilo v mejah iz 383. člena ZKP nikakršnih nepravilnosti ni pokazal, v posledici česar je bilo potrebno na podlagi 391. člena ZKP razsoditi tako, kakor je videti iz tenorja te odločbe.

7. Kljub temu, da obtoženčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je sklenilo sodišče obtoženca plačila stroškov pritožbenega postopka na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP oprostiti. Tako, kakor je to storilo že prvostopenjsko sodišče, tudi pritožbeno ugotavlja, da gre za obtoženca, ki je nezaposlen, brez dohodkov in premoženja, zaradi česar je na mestu ocena, da bi z naložitvijo plačila stroškov pritožbenega postopka bilo še bolj ogroženo obtoženčevo preživljanje, kakor je že do sedaj.