Jedro

Pravnomočnost zavrnilne odločbe z dne 9. 10. 2009 v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni bila ugotovljena, zato manjka eden od bistvenih pogojev za izdajo sklepa o zavrženju vloge po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Upravne enote Nova Gorica, št. 351-595/2009-7 z dne 22. 12. 2009 se odpravi in se zadeva vrne Upravni enoti Nova Gorica v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 350 EUR, povečane za 20 % DDV, v 15-tih dneh od vročitve sodbe.

Obrazložitev

Upravna enota Nova Gorica je z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevek tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo nadstreška na zemljišču parc. št. 1121/22 k.o. A. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Upravna enota Nova Gorica dne 9. 10. 2009 izdala odločbo št. 351-481/2009-6, s katero je bil zahtevek tožeče stranke za legalizacijo nadstreška na zemljišču parc. št. 1121/22 k.o. A., zavrnjen. Ob izdaji navedene odločbe je bilo ugotovljeno, da se območje obravnavane gradnje ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (Uradne objave v časopisu Oko, št. 1/2000 s spremembami in dopolnitvami 10/02, 15/02 in Uradni list RS, št. 121/04, 3/06, 39/06 in 57/06, v nadaljevanju PUP). V členu 35.e PUP določa, da je na gradbeni parceli stanovanjske hiše v mestnem okolju dovoljeno zgraditi le eno glavno in eno pomožno stavbo. Pri tem je določen faktor zazidanosti gradbene parcele 0,4. Iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pa izhaja, da je faktor zazidanosti gradbene parcele 0,7, kar je več od dovoljenega 0,4 in da je nadstrešek zgrajen za potrebe poslovnega objekta – pekarne.

Po izdaji navedene odločbe je tožeča stranka ponovno zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo nadstreška na zemljišču parc. št. 1121/22 k.o. A. in vlogi priložila projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja št. KA0309 z datumom junij 2009, ki ga je izdelal arhitekt B.B. s.p., ki ga je priložila že prvotni vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, dodala pa še fotokopijo dopisa Mestne občine Nova Gorica. Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da se dejansko stanje oziroma pravna podlaga, na katero se opira zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja ni spremenilo, zato je bil zahtevek, v skladu s 4. točko 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, zavržen.

Ministrstvo za okolje in prostor je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep zavrnilo z odločbo št. 35108-23/2010-2-MP z dne 22. 4. 2010, ki je ob tem ugotovilo, da je odločba št. 351-481/2009-6 z dne 9. 10. 2009, s katero je bil zavrnjen zahtevek tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo nadstreška na zemljišču parc. št. 1121/22 k.o. A., postala pravnomočna dne 22. 10. 2009. Tožeča stranka v tožbi navaja, da upravni organ, kljub pojasnilom kako je prišlo do postavitve spornega nadstreška ni izvedel dokaza z vpogledom v spis Mestne občine Nova Gorica v zadevi pod opr. št. 462-168/97, iz katerega izhaja, da je bil nadstrešek postavljen po predhodnem soglasju Mestne občine Nova Gorica in Upravne enote Nova Gorica, ker je bil tedaj, za potrebe izgradnje križišča med C. in D. ulico odstopljen del zemljišča št. 1121/22 k.o. A., na katerem stoji nadstrešek. V nadaljevanju navaja, da je bil pri odločanju napačno uporabljen 23. člen Prostorsko ureditvenih pogojev Mestne občine Nova Gorica, v katerem je izrecno določeno, da so v primeru, ko je obstoječi faktor zazidanosti večji kot je določeno v Odloku, gradnje dovoljene v okviru obstoječe zazidanosti zemljišča. Ker je bil nadstrešek postavljen leta 1997, bi pri odločanju tožena stranka morala upoštevati navedeno določbo PUP. Iz dopisa, ki ga je Mestna občina Nova Gorica poslala dne 24. 7. 2009 še izhaja, da je v pripravi nov občinski prostorski načrt, ki celovito in natančneje ureja navedeno problematiko. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo Upravne enote Nova Gorica odpravi in ji zadevo vrne v ponoven postopek ter ji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni lis RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 24/06, 126/07, 65/08 in 8/10, v nadaljevanju ZUP) v 4. točki 1. odstavka 129. člena določa, da organ po preizkusu zadeve le to zavrže, če se o isti upravi zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnila odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Iz navedene določbe torej izhaja, da je eden od pogojev za zavrženje vloge po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, pravnomočnost zavrnilne odločbe. Iz izpodbijane odločbe tega ni mogoče ugotoviti, v odločbi Ministrstva za okolje in prostor pa je navedeno, da je postala odločba št. 351-481/2009-6 z dne 9. 10. 2009, s katero je bila zavrnjena vloga tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo nadstreška na zemljišču parc. št. 1121/22 k.o. A., pravnomočna dne 22. 10. 2009, kar bi pomenilo, da je postala navedena odločba pravnomočna pred iztekom 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe. Zato je sodišče poskušalo ugotoviti dan vročitve navedene odločbe in potek 15-dnevnega roka, z vpogledom v upravnem spise, vendar v njih ni našlo navedene odločbe z vročilnico o vročitvi le te, niti ne kakšne druge izjave tožeče stranke, iz katere bi lahko izhajalo, da se je pred potekom navedenega 15-dnevnega pritožbenega roka odpovedala pravici do pritožbe. Ker torej pravnomočnost zavrnilne odločbe z dne 9. 10. 2009, v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni bila ugotovljena, manjka eden od bistvenih pogojev za izdajo sklepa o zavrženju vloge po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP.

Zaradi povedanega je sodišče tožbi, v skladu s 3. točko 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1) ugodilo, saj se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka in izpodbijani akt odpravilo ter skladno s 3. odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo Upravni enoti Nova Gorica v ponoven postopek.

K točki 2 izreka: Po določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 se tožeči stranki, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi ali ugotovi njegovo nezakonitost, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), ki v 2. odstavku 3. člena določa, da se tožeči stranki, če je bila zadeva rešena na seji in jo je zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 350 EUR, povečani za 20 % DDV, kar skupaj znese 420 EUR.