Jedro

Dedič ima pravni interes za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ne glede na to, da z denarjem, ki je pripadal zapustniku in za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, razpolagajo drugi zapustnikovi dediči.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je zavrnilo predlog dedinje F.M. za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede naknadno najdenega zapustnikovega premoženja - italijanske starostne pokojnine. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da po zapustniku ni več nobenega premoženja, ki bi lahko bilo predmet dedovanja, in o katerem še ni bilo odločeno s sklepom o dedovanju. Pokojnina je bila zapustnikovim otrokom namreč že izplačana in bi morala predlagateljica, če meni, da je upravičena do sorazmernega dela pokojnine, to svojo pravico uveljavljati z dediščinsko tožbo.

Zoper ta sklep se pritožuje dedinja F.M. in predlaga, da pritožbeno sodišče prvostopni sklep razveljavi in izda dodatni sklep o dedovanju. V pritožbi navaja, da o "inozemski pokojnini" zapustnika sodišče še ni odločalo, pribavilo je le ustrezne podatke o njenem obstoju in višini, ustreznega sklepa, s katerim bi to premoženje razdelilo in pritožnici priznalo pravico do sorazmernega dela tega zneska, pa ni izdalo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica v svoji pritožbi pravilno opozarja, da predstavlja italijanska pokojnina zapustnikovo premoženje, za katero se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo in glede katerega še ni bil izdan sklep o dedovanju. Čeprav je bila pokojnina zapustnikovim otrokom že izplačana, to ne pomeni, da je ni mogoče šteti kot pozneje najdeno premoženje v smislu 221. čl. Zakona o dedovanju (ZD). To premoženje je prav tako del zapuščine in ga je potrebno razdeliti med dediče. Pritožnica, glede katere ni sporno, da ima položaj dedinje po pok.

M.B. poleg njegovih otrok, ima zato nedvomno pravni interes za uveljavljanje svoje dedne pravice v zapuščinskem postopku. Ta postopek predstavlja namreč redno pot za uveljavljanje dedne pravice dediča, ki se le izjemoma lahko uveljavlja z dediščinsko tožbo v pravdi. Pravdni postopek bi tako prišel v poštev, če pritožnica ne bi mogla predlagati ugotovitve svoje dedne pravice na naknadno ugotovljenem zapustnikovem premoženju v zapuščinskem postopku, oz. če ji tisti, ki jim je bilo to premoženje izročeno, v primeru uspešne ugotovitve njene pravice do sorazmernega zneska pokojnine, le-tega ne bi hoteli izročiti.

Ker predstavlja pokojnina premoženje večje vrednosti, pritožnice tudi ne more vezati njena izjava, dana v predhodnem postopku glede odstopa dednega deleža, če za to premoženje ob dani izjavi ni vedela in z njim ni računala. Zato bo potrebno njeno voljo glede odstopa dednega deleža ponovno oceniti in na tej podlagi izdati dodatni sklep o dedovanju.

Glede na navedeno je bilo potrebno izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 380. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD razveljaviti in zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.