13. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. in B. B. iz Z., ki ju zastopa C. C., odvetnik v V., na seji senata dne 22. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 562/2001 z dne 11. 4. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju št. P 96/99 z dne 22. 2. 2001 ter zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1910/2000 z dne 10. 1. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju št. P 96/99 z dne 26. 1. 2000 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče zavrnilo pritožbo pritožnic in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Z izpodbijano sodbo pa je Višje sodišče zavrnilo pritožbo pritožnic zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo njun zahtevek za izpolnitev prodajne pogodbe. V ustavni pritožbi pritožnika navajata, da sodišče njune revizije ne bi smelo zavreči, saj v času, ko je bila tožba vložena, pogoj vrednosti spornega predmeta bil izpolnjen. Menita, da novi Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP) ne bi smel omogočiti, da se postrožitev pogojev glede vrednosti spornega predmeta za dopustnost revizije uporablja za nazaj.

Sicer pa menita, da je v njuni zadevi sodba sodišča prve stopnje prvič bila izdana že pred uveljavitvijo ZPP. Oporekata tudi sodbi, s katero je bilo vsebinsko odločeno o njunem zahtevku.

Menita, da je ta sodba očitno napačna in arbitrarna. Pojasnjujeta tudi, da revizije zoper sklep sodišča druge stopnje glede zavrženja revizije nista vložili, saj s to revizijo glede na znana stališča Vrhovnega sodišča ne bi uspeli. Menita, da bi od njiju zato bilo neživljenjsko in formalistično pričakovati, da bosta vložili pravno sredstvo, s katerim očitno ne bi uspeli.

1.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo mogoče vložiti šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev. V skladu s tretjim odstavkom 384. člena ZPP bi pritožnici lahko vložili revizijo zoper sklep, s katerim je Višje sodišče potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Zato predpostavka izčrpanja pravnih sredstev ni izpolnjena.

2.Navedbe pritožnic o tem, zakaj nista vložili izrednega pravnega sredstva bi bilo morda mogoče šteti za predlog za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe pred izčrpanjem pravnih sredstev po drugem odstavku 51. člena ZUstS. Vendar tudi pogoji za uporabo te možnosti v obravnavani zadevi očitno niso podani.

3.Eden izmed pogojev za uporabo te možnosti je namreč v tem, da mora biti kršitev človekovih pravic očitna. V zadevi pritožnikov pa je prav nasprotno. Ustavno sodišče je namreč že odločilo, da ni v neskladju z Ustavo, da je novi ZPP pogoje za dopustnost revizije postrožil in da se novi zakon po prehodni določbi 498. člena ZPP glede tega vprašanja uporablja tudi glede postopkov, ki so se začeli še pred njegovo uveljavitvijo (Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-21/02 z dne 12. 9. 2002, Uradni list RS, št. 83/02), če je bila prvostopenjska sodba izdana po njegovi uveljavitvi. Sodba sodišča prve stopnje, ki je v zvezi s sodbo Višjega sodišča, zoper katero sta pritožnici vložili revizijo, je bila izdana 26. 1. 2000, torej očitno po uveljavitvi novega ZPP; odločilen je lahko le ta datum, ne pa datum izdaje kakšne predhodne sodbe sodišča prve stopnje, ki je bila naknadno razveljavljena in je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek.

4.Ustavna pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bilo meritorno odločeno o zahtevku, ni dovoljena, ker je prepozna. V skladu z 52. členom ZUstS je ustavno pritožbo treba vložiti v roku 60 dni od vročitve izpodbijanega akta. Z vložitvijo nedovoljene revizije si pritožnici tega roka nista varovali.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge in prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno.

Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger