Jedro

S pravnomočno sodbo je že ugotovljeno, da so objekti, zgrajeni na zemljišču, ki ga je toženec podedoval, skupno premoženje strank in da delež vsake od strank na objektih znaša eno polovico. Zemljišča in objekti so trajno spojeni in tvorijo nerazdružno celoto ter so v skupni lasti. Zaradi prelivanja premoženjskih kategorij je toženčev delež na tem premoženju večji od polovice.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbama tožene stranke se delno ugodi in se odločitev o stroških postopka (IV. točka izreka) spremeni tako, da se znesek prisojenih pravdnih stroškov 4.500,02 EUR nadomesti z zneskom 3.870,50 EUR.

V ostalem se tudi pritožbi tožene stranke zavrneta in se v izpodbijanem pa nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni ugotovitveni zahtevek, da je tožnica solastnica do 9/10 nepremičnin parc. št. 324, 329 in 56.S, vse k.o. X. (I. točka izreka), ugodilo pa podrednemu ugotovitvenemu zahtevku, da so nepremičnine parc. št. 324, 329 in 56.S, vse k.o. X., skupno premoženje pravdnih strank in tožničin delež na teh nepremičninah znaša 8/20, toženčev pa 12/20 (II. točka izreka). Kar je tožnica zahtevala več in drugače, je zavrnjeno (III. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v višini 4.500,02 EUR.

2. Pritožujeta se obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Navaja, da se pritožuje zoper sodbo v celoti. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo ugodeno primarnemu tožbenemu zahtevku. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Trdi, da je odločitev sama s seboj v nasprotju in da tožnici jemlje pravico do izjavljanja. Meni, da je v sedanji fazi treba določiti le še solastniški delež tožnice na skupnem premoženju, ker je bilo skupno premoženje ugotovljeno s pravnomočno sodbo P 1126/99-II. Opozarja, da je tudi tožba za ugotovitev skupnega premoženja lastninska tožba, zato je primarni zahtevek neutemeljeno zavrnjen. Za nesprejemljivo označuje, da je najprej zavrnjen zahtevek za ugotovitev lastninske pravice, s podrednim zahtevkom pa ji je ta pravica priznana. Odločitev je tudi v nasprotju z obrazložitvijo. Tožnica je prisiljena k tožbi, ker bi se zaradi zavrnitve primarnega zahtevka lahko štelo, da gre pri podrednem zahtevku za res iudicata. Ob taki odločitvi tožnica lastninske pravice do ustreznega deleža še vedno ne bi mogla vknjižiti v zemljiško knjigo in to kljub ugotovitvi v pritožbi, da je lastninsko pravico na spornih nepremičninah do 8/20 pridobila originarno. Če pa je sodišče menilo, da tožnica nima pravnega interesa za primarni zahtevek, bi zahtevek moralo zavreči. Meni, da tožnici pravnega interesa za tožbo ni mogoče odrekati.

4. Tožena stranka je vložila dve pritožbi. Eno je toženec vložil sam, drugo pa po svojem pooblaščencu. Toženec osebno v svoji pritožbi uveljavlja vse tri pritožbene razloge. Sodbo označuje za pomanjkljivo, pristransko, enostransko, ponavljajočo, napačno in nezakonito. Trdi, da pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 1126/99-II ni bila upoštevana. Ta sodba priznava toženčev večji vložek zaradi vloženega premoženja. Tudi sklep za dopustitev revizije II Dor 438/2012 ni bil pravilno upoštevan. Opozarja, da tožnica ni prispevala k plačilu komunalnih prispevkov, ki so bili plačani že leta 1960, ko je bila hiša delno prenovljena. Tožnica je na X. prišla leta 1964. Sprememba namembnosti še danes ni plačana. Sklicuje se še na sodbo P 3541/2009-II in v okviru te zadeve podane navedbe. Zemljišče parc. št. 56 se ni v ničemer spremenilo, ker je že od prejšnjih rodov tretirano kot dvorišče in stavbno zemljišče. Poudarja, da je toženec zemljišča podedoval. Neurejeno katastrsko stanje ne more biti v prid tožnici. Opozarja, da je toženec ponudbo za odkup zemljišča že podal, vendar s strani tožnice in T. S. ni bilo odziva. Zanika, da bi oviral pridobitev gradbenega dovoljenja. Prilaga sodbo Delovnega in socialnega sodišča ter zaznamek policije. Trdi, da je bilo izvedencu naloženo, da opredeli premičnine (strojno opremo in motorna vozila), ki so se nahajale na nepremičninah v skupni lasti. Stvar nadaljnjega postopka pa je ugotavljanje, katere sodijo v skupno premoženje. Izvedensko mnenje ocenjuje za pristransko, pomanjkljivo in neuporabno. Graja postopanje razpravljajoče sodnice na naroku 21.3.2014. Obravnave sploh ni bilo. Pred obravnavo se je sodnica na hodniku pogovarjala z odvetnico tožeče stranke. V dvorani je sodnica dala v podpis list z obrazložitvijo, da se s podpisom potrjuje samo prisotnost, nakar je povedala, da sodba izide pismeno. Zapisnik se ni pisal, kar kaže, da je bil napisan v naprej. Na zapisnik je tožnik na sodišču dne 24.3.2014 podal pripombe, ki pa jih dne 26.3.2012, ko je pregledoval spis, v spisu ni bilo. Svojo vlogo prilaga kot dokaz. Predlog za izločitev sodnice je bil zavržen. Trdi, da mu na naroku 21.3.2014 ni bilo omogočeno podajanje pripomb. Zatrjuje kršitev 33. čl. Ustave RS in kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah. Predlaga razveljavitev sodbe in dodelitev zadeve drugemu sodniku v novo odločanje. Po zagovorniku pa toženec uveljavlja napačno uporabo materialnega prava. Meni, da toženčevo strinjanje z vzpostavitvijo solastnine na zgradbah z zemljiščem v omejenem obsegu ni prepozno. Opozarja na toženčevo upiranje zahtevku v zadevi II P 3724/2009, v obravnavani zadevi pa je toženec svoje ne-soglašanje le zmanjšal – na stavbišče pod zgradbami in okoliško zemljišče. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo termina „zemljišče“ in „zemljiška parcela“, ki ju ni mogoče enačiti. Samó pozidano zemljišče (stavbišče) lahko postane del nove stvari, nikakor pa celotna zemljiška parcela. Parcela ni isto kot zemljišče. Opozarja na razmerje med pozidanim delom zemljišča in celotno zemljiško parcelo, na kateri stoji zgradba. Razliko bi sodišče opazilo šele, če bi bili ti dve površini enormno različni. Zaradi izgradnje hiše na parc. št. 329 k.o. X. je sodišče k stavbišču primaknilo tudi kmetijsko zemljišče v izmeri 1299 m2, kar ni dopustno. Sodna odločba celo kmetijsko zemljišče spreminja v zazidano stavbno zemljišče. Pritožuje se tudi zoper odločitev o stroških postopka, ker so tožnici priznani tudi stroški revizije. Tožnica je vložila zgolj predlog za dopustitev revizije, ki je bil zavrnjen. Revizije ni vložila. Predlaga razveljavitev sodbe.

5. Tožeča stranka je na pritožbi tožene stranke odgovorila. Zanika dogajanje pred obravnavno dvorano, kakor ga opisuje toženec. Obravnava je potekala povsem normalno in je njen potek razviden iz zapisnika. Opisuje toženčevo neustrezno postopanje v sodnih postopkih in izven sodišča. Prilaga tri toženčeve prijave policiji in pritožbo izvedenca B. iz zadeve II P 1126/99. O pritožbi tožeče stranke

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Tožeča stranka neutemeljeno opozarja na nasprotje, ki naj bi obstajalo, ker je primarni tožbeni zahtevek zavrnjen, podrednemu pa je v pretežni meri ugodeno. Kakršnegakoli nasprotja ni. Primarni tožbeni zahtevek je utemeljeno zavrnjen, saj sta tožnica in toženec z vlaganjem dela in sredstev v trajanju zakonske zveze ustvarila skupno premoženje. S primarnim zahtevkom tožnica uveljavlja solastninsko pravico, ki jo bo lahko pridobila šele z delitvijo skupnega premoženja oz. določitvijo deležev na skupnem premoženju. Z gradnjo je ni pridobila, saj Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v drugem odstavku 51. čl. določa, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v trajanju zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Gre za skupno lastnino, opredeljeno z 72. čl. Stvarnopravnega zakonika. Pri skupni lastnini, za razliko od solastnine, deleži skupnih lastnikov niso določeni. Skupna lastnina nastane v primerih, predvidenih v zakonu. Eden od zakonov, ki predvideva nastanek skupne lastnine, je tudi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). V obravnavanem razmerju so okoliščine za nastanek skupne lastnine izpolnjene; sicer pa je že pravnomočno odločeno (sodba P 1126/99-II z dne 20.4.2009), da so v trajanju zakonske zveze na parc. št. 324, 329 in 56.S, vse k.o. X., zgrajeni objekti skupno premoženje in deleža pravdnih strank na tem premoženju enaka, za vsako od strank ½. Ker so objekti zgrajeni na zemljišču, ki ga je toženec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze, je toženčev delež na tem premoženju večji od polovice. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znaša 12/20, čemur tožeča stranka ne oporeka.

8. Pritožnica pravilno navaja, da gre za lastninsko tožbo. Pravilno navaja, da je do nastanka skupne lastnine prišlo na originaren način – z vlaganjem dela in sredstev oz. z gradnjo. Gre torej za odločbo, s katero je ugotovljen obstoj pravice. Na osnovi te odločbe bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vknjižbo pravice. Ker je poleg ugotovitve skupne lastnine prvostopenjsko sodišče določilo tudi delež na skupnem premoženju, se bo na osnovi II. točke izreka pri nepremičninah parc. št. 324, 329 in 56.S, vse k.o. X. za tožnico vpisala solastninska pravica do 8/20 (3. točka prvega odstavka 40. čl. Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1) (1).

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).

O pritožbah, ki ju je toženec vložil osebno in po svojem pooblaščencu

10. Pritožbi sta delno utemeljeni.

11. Pritožbeni očitek, da pri odločitvi ni upoštevana pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1126/99-II, ni utemeljen. Pri odločitvi je upoštevano, da so na parc. št. 324, 329 in 56.S, vse k.o. X., zgrajeni objekti skupna lastnina pravnih strank in da sta deleža pravdnih strank na objektih enaka (za vsakega ½). Delež na skupnem premoženju, ki ga tvorijo poleg navedenih objektov tudi zemljišča parc. št. 324, 329 in 56.S, vse k.o. X. (gre za trajno spojene objekte in zemljišča), je določen v tem pravdnem postopku in ne v postopku P 1126/99-II.

12. Toženčeve pritožbene trditve, da tožnica ni prispevala k plačilu komunalnih prispevkov, ki so bili plačani že v letu 1960, je pritožbena novota. Enako velja za pritožbeno trditev, da sprememba namembnosti še danes ni plačana. Ker pritožnik ni pojasnil, zakaj teh trditev ni navajal že pred sodiščem prve stopnje, jih v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. čl. ZPP).

13. Z gradnjo objektov na zemljiščih, ki so bila toženčevo posebno premoženje, je prišlo do prelivanja premoženjskih kategorij. Z vlaganjem skupnega premoženja v toženčevo posebno premoženje je bila spremenjena identiteta nepremičnin, zato je nepremičnine mogoče šteti za novo stvar. Rezultati tovrstnih, v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in Občega državljanskega zakonika izvedenih vlaganj, so se odrazili na stvarnopravnem področju. Novonastale nepremičnine so v skupni lasti; toženec, katerega posebno premoženje je vloženo v novonastalo nepremičnino, pa ima pravico do večjega deleža na skupnem premoženju. Višini tega deleža pritožnik konkretizirano ne oporeka. Odločitev je skladna s sodno prakso in ni v nasprotju z Ustavo RS ter Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, kar trdi pritožnik.

14. Pritožbena trditev, da je bila izvedencu naložena naloga, da opredeli tudi strojno opremo in motorna vozila, kar se je nahajalo na nepremičninah, je protispisna. Taka naloga izvedencu ni bila naložena (sklep o postavitvi izvedenca A. B. z dne 21.6.2011, list. št. 61 in 63).

15. Tudi pritožbeni očitek o kršitvi pravil pravdnega postopka na zadnjem naroku, ni izkazan. Pritožnikovih trditev, da se zapisnik ni pisal, da je bil napisan že v naprej, da tožencu in njegovemu pooblaščencu ni bilo omogočeno obravnavanje, spisovni podatki ne potrjujejo. V spisu je zapisnik naroka z dne 21.3.2014 (list. št. 233 in 234), podpisan s strani strank in sodnega osebja, zato toženčevim pritožbenim trditvam, da narok sploh ni bil opravljen in da se zapisnik ni pisal, ni mogoče slediti. Nobena od strank ob podpisu zapisnika ni podala kakršnihkoli pripomb. Pritožnik jih je podal naknadno; enake kot v obravnavani pritožbi. Ker na naroku stranki nista imeli novih navedb ter predlogov in ker se dokazi niso izvajali, je zapisnik kratek. Pritožnik navaja, da njemu in njegovemu pooblaščencu podajanje dokaznih predlogov ni bilo omogočeno, česar pa zapisnik ne potrjuje.

16. V spisu je toženčev dopis z dne 22.3.2014, ki je na sodišče prispel 24.3.2014 (list. št. 239 in 240). Možno je, da te vloge ob toženčevem pregledu spisa dne 26.3.2014 v spisu še ni bilo. Očitno je bila v spis vložena po tem datumu, saj je bila vloga zaradi svoje vsebine in označbe, da gre za nadzorstveno pritožbo, prvotno posredovana upravi sodišča. To je razvidno iz zapisa opravilne številke Su Np 82/14 na tej vlogi. Očitno pa se je prvostopenjsko sodišče s to vlogo seznanilo, saj je o v vlogi podanem predlogu za izločitev razpravljajoče sodnice odločalo. Kopijo vloge z dohodnima žigoma je toženec priložil pritožbi (dokaz B 29).

17. V postopku pred sodiščem prve stopnje tožena stranka ni podala trditve, da so zemljišča parc. št. 324, 329 in 56.S, vse k.o. X., take velikosti, da ne služijo zgolj za uporabo stavb, ki so na njih zgrajene. V vlogi z dne 13.2.2014 (list. št. 230) je tožena stranka sicer omenila pojem stavbišča in funkcionalnega zemljišča, vendar konkretnih trditev in ugovorov v zvezi z obsegom zemljišča, ki je zaradi gradnje postalo skupno premoženje, ni podala. Pritožnik ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da se je v zadevi II P 3724/2009 upiral temu, da bi z gradnjo tožnica pridobila pravico na celotnem zemljišču. Sodišče je dolžno upoštevati le trditve in predloge, ki jih stranki podajata v obravnavani zadevi (212. čl. ZPP).

18. Pritožbena trditev, da pojma „zemljišče“ in „zemljiška parcela“ nista sinonima, je pravilna. Kako in na katerem mestu naj bi sodišče ta dva pojma enačilo oz. nepravilno uporabilo, pa iz pritožbe ni razvidno, zato je v tem delu pritožba toženčevega pooblaščenca nepreverljiva.

19. Utemeljeno pa tožena stranka opozarja, da do povrnitve stroškov revizije tožnica ni upravičena, ker revizija ni bila vložena. Ker je sodišče prve stopnje za vložitev revizije tožeči stranki priznalo 516,00 EUR in 22 % DDV, so po sodišču prve stopnje odmerjeni pravdni stroški znižani za 629,52 EUR (516,00 + 113,52). V tem obsegu je prvostopenjska odločitev spremenjena (358. čl. ZPP).

20. Ostale pritožbene navedbe za odločitev o pritožbi niso odločilne, zato se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje (1. odstavek 360. člena ZPP).

21. Tožena stranka s pritožbo v glavni stvari ni uspela, njen uspeh s pritožbo zoper stroške postopka pa se šteje za zanemarljiv. Tožena stranka zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).

(1) Obstaja tudi stališče, da se z določitvijo deležev še ne vzpostavi solastnina. Sledeč temu stališču se v zemljiško knjigo vpiše skupna lastnina in morata skupna lastnika premoženje še razdeliti.