Jedro

Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015. Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da ZPIZ-1 ni bil v skladu z Ustavo RS (I. točka izreka), ker ni zagotavljal tako imenovane neprave obnove postopka. Toženemu zavodu je odredilo, da v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS ponovno odmeri pokojnino zavarovancem oz. uživalcem, za katere je v postopkih revizije ugotovil, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ/92 (II. točka izreka). Hkrati je zavarovancem oz. uživalcem pokojnine, za katere revizija podatkov ni bila opravljena, omogočilo, da so lahko v roku 60 dni po objavi odločbe v Ur. l. RS, zahtevali revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile plačane delnice za notranji odkup ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije (III. točka izreka). Citirana odločba US je bila objavljena v Ur. l. RS 30. 4. 2015. 60-dnevni rok se je tako iztekel 29. 6. 2015. Navedeni rok je materialno prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati revizijo podatkov in morebiti ponovno, višjo odmero pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita sklep tožene stranke z dne 2. 11. 2015 in odločba tožene stranke z dne 3. 3. 2016, na podlagi katerih tožnici ni bila priznana pravica do ponovne odmere pokojnine iz naslova notranjega odkupa delnic, in da se ugotovi, da je tožnica upravičena do ponovne odmere pokojnine iz naslova notranjega odkupa delnic pri delodajalcu ter da je toženka dolžna v roku 60 dni po pravnomočnosti sodne odločbe opraviti vpogled v matično evidenco in tožnici odmeriti novi znesek pokojnine, kjer bo upoštevan tudi del plač iz notranjega odkupa delnic kot določa in zavezuje odločba Ustavnega sodišča RS, sprejeta 26. 3. 2015 in objavljena v Uradnem listu RS 30. 4. 2015. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bilo ravnanje tožene stranke, ko je tožničino vlogo zavrglo kot prepozno, pravilno. Odločba Ustavnega sodišča RS, na katero se sklicuje tožba je bila objavljena v Uradnem listu RS dne 30. 4. 2015, šestdeseti dan se je iztekel 29. 6. 2015 in je zato bila vloga, vložena 27. 7. 2015, kot prepozna pravilno zavržena. Odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine z dne 9. 7. 2004, ki je bila tožnici vročena 13. 7. 2004 je bila pravnomočna več kot pred desetimi leti in bi tožnica lahko le v roku 60 dni zahtevala revizijo podatkov o plačah in na podlagi ugotovitev revizije ponovno odmero pokojnine, vendar je rok zamudila.

2. Pritožuje se tožnica. V pritožbi navaja, da je 60-dnevni rok, določen s strani Ustavnega sodišča RS zgolj informativne narave in ne gre za prekluzivni rok. Sodišče je spregledalo dejstvo in bistveno okoliščino, da bi morala toženka po 2. točki odločbe Ustavnega sodišča RS v roku 60 dni opraviti notranjo revizijo in na podlagi ugotovitev po uradni dolžnosti odločiti o ponovni odmeri pokojnine. Toženka bi morala po uradni dolžnosti in brez odlašanja v pisni obliki seznaniti svoje zavarovance oziroma uživalce pokojnin v tem smislu, da lahko ponovno uveljavljajo svoje pravice do ponovne odmere pokojnine iz naslova notranjega odkupa delnic. Tega toženka ni naredila in so tako pravne in dejanske napake in nepravilnosti nastale pri toženki, ne pri tožeči stranki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Pravna podlaga za rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana v odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015 (objavljeno v Ur. l. RS, št. 30/2015, odločba US). Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da prejšnji Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami in naslednji) ni bil v skladu z Ustavo RS (I. točka izreka), ker ni zagotavljal tako imenovane neprave obnove postopka. Toženemu zavodu je odredilo, da v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS ponovno odmeri pokojnino zavarovancem oz. uživalcem, za katere je v postopkih revizije ugotovil, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ/92 (II. točka izreka). Hkrati je zavarovancem oz. uživalcem pokojnine, za katere revizija podatkov ni bila opravljena, omogočilo, da so lahko v roku 60 dni po objavi odločbe v Ur. l. RS, zahtevali revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile plačane delnice za notranji odkup ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije (III. točka izreka).

6. Citirana odločba US je bila objavljena v Ur. l. RS 30. 4. 2015. 60-dnevni rok se je tako iztekel 29. 6. 2015. 7. Navedeni rok je materialno prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati revizijo podatkov in morebiti ponovno, višjo odmero pokojnine. Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da zahtev, vloženih po izteku navedenega roka, ni dovoljeno obravnavati po vsebini (npr. sodba opr. št. Psp 231/2017 z dne 6. 7. 2017, sodba Psp 256/2017 z dne 5. 10. 2017). Ker se je 60-dnevni rok iz tretjega odstavka odločbe US iztekel 29. 6. 2015, so zahteve vložene po tem datumu, vložene prepozno. Takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Tožnica je vložila zahtevo 27. 7. 2015 po izteku omenjenega 60-dnevnega roka. Toženi zavod ji je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji) vlogo tožnice kot prepozno zavrnil. 8. Izpodbijana posamična upravna akta sta tako tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na njuno odpravo na podlagi prvega odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) utemeljeno zavrnilo. Navedeno je v predmetni zadevi edino relevantno. Tako tudi ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da gre za 60-dnevni rok, ki je zgolj informativnega značaja in da bi bila dolžnost toženke, da v 60-dnevnem roku opravi notranjo revizijo in na podlagi te ugotovitve odloči o ponovni odmeri pokojnine.

9. Prvostopenjsko sodišče je pravilno poudarilo, da je 60-dnevni rok iz 2. in 3. točke citirane odločbe Ustavnega sodišča RS določen predvsem za tiste uživalce pokojnin, pri katerih je od vročitve do končne odločbe o odmeri pokojnine, kamor sodi tudi tožnica, preteklo več kot 10 let, saj le-ti ne morejo zahtevati spremembe dokončne odločbe po 183. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 26/12 in naslednji), ki je znova uvedel posebno izredno pravno sredstvo razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe, s katerim se lahko odpravijo posledice kršitve materialnih določb zakona, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja, v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic. Prvostopenjsko sodišče je v zvezi s tem tudi ustrezno pojasnilo, da je bila vsem upravičencem dana možnost dodatnega roka 60 dni, v katerem so lahko upravičenci zahtevali revizijo pri tožencu in v primeru, če bi revizija ugotovila, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki bi se moral šteti v pokojninsko osnovo, ponovno odmero pokojnine. V tem primeru je bilo določeno, da se ponovna odmera lahko zahteva ne glede na čas od vročitve do končne odločbe o odmeri pokojnine.

10. Na podlagi navedenega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti na podlagi 353. člena ZPP in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.