Jedro

Dejstvo, da se na kozolcu nahaja konstrukcija z oglaševalskim panojem, predstavlja uporabo objekta za nekmetijsko uporabo, saj oglaševanja ni mogoče opredeliti kot uporabo objekta za namene kmetijstva.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo naložil tožeči stranki, da mora odstraniti kovinsko konstrukcijo z vpetim oglasnim panojem, ki je pritrjena na enojni kozolec, ter zagotoviti uporabo enojnega kozolca na delu obravnavanega kmetijskega zemljišča zgolj v kmetijske namene. Kot rok izvršitve je naveden 16. 8. 2021, odločeno pa je tudi, da bo o možnih stroških odločeno s posebnim sklepom ter da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve.

2. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je prvostopenjski organ po uradni dolžnosti uvedel inšpekcijski postopek na parcelni številki 688/1 k.o. ... Ta parcela je opredeljena kot kmetijsko zemljišče. Lastnik predmetne parcele je imel sklenjeno najemno pogodbo s podjetjem A. za postavitev enorednega kozolca na delu predmetne parcele. Dne 1. 4. 2021 je inšpektor pri pregledu ugotovil, da je bil na južnem delu predmetne parcele postavljen kmetijski objekt na štirih betonskih točkovnih temeljih pokrit s strešno kritino. Na kmetijskem objektu - enoredni kozolec je bila pritrjena jeklena konstrukcija (okvir) z vpetim oglasnim panojem. Na sprednji strani konstrukcije je bil na oglasnem panoju napis TOPDOM, ZA MALE IN VELIKE MOJSTRE. Na zadnji strani konstrukcije v času pregleda ni bil pritrjen oglasni pano. Inšpektor je prejel odgovor, da je kozolec postavila fizična oseba B. B. (v obravnavanem upravnem sporu tožnik). Tožnik je odgovoril, da se kozolec uporablja za odkup in prodajo sena, platno, ki je sicer občasno pritrjeno na kozolec, pa služi zaščiti sena in kozolca samega. Prvostopenjski organ ugotavlja, da iz priložene fotografije zapisnika z dne 1. 4. 2021 izhaja, da se kozolec uporablja v nekmetijske namene, ker je na obeh straneh pritrjena kovinska konstrukcija z vpetim platnom, kar pomeni, da je onemogočeno uporabljati kmetijki objekt v kmetijske namene, kot je sušenje sena in druga kmetijska opravila. Na eni strni je sušenje krme, na drugi strani pa je dejavnost oglaševanje z vpetim oglasnim panojem. Kmetijski objekt je treba uporabljati zgolj v kmetijske namene. To pa ni dejavnost oglaševanja. Ker se objekt ne uporablja v kmetijske namene, je bil tožeči stranki izrečen ukrep, kot je naveden v izreku odločbe.

3. Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. 4. Tožnik v tožbi navaja, da 3.ea člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) določa pogoje, pod katerim lahko lokalna skupnost načrtuje kmetijske objekte in katere kmetijske objekte lahko načrtuje. Tožnik ni lokalna skupnost, niti ni načrtoval nobenih kmetijskih objektov. Iz nobenega dokaza ne izhaja, da naj bi se kovinska konstrukcija uporabljala za kakšne druge namene, kot za kmetijske namene. Prvostopenjski organ niti ne navede, za katere namene naj bi se uporabljala. Poleg tega skladna uporaba kmetijskih zemljišč ni sama sebi namen, ampak je namenjena preprečitvi onesnaževanja ali drugačnega degradiranja kmetijskih zemljišč in zaviranja rasti rastlin. Konstrukcija ne onemogoča uporabo parcele v kmetijske namene, niti ne povzroča onesnaževanja ali degradiranja kmetijskih zemljišč ali da bi zavirala rast rastlin. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijani odločbi odpravi, podrejeno pa, da ju odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. V obeh primerih zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je na kozolcu kovinska konstrukcija, na njej pa oglasni pano z napisom TOPDOM, ZA MALE IN VELIKE MOJSTRE. ZKZ v 3.ea členu določa, da lahko lokalna skupnost, če to ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja lokalne skupnosti, z občinskim podrobnim prostorskim načrtom v skladu zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje kmetijske objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana v prilogi 3 določa, da objekti za oglaševanje ne smejo biti nameščeni na kozolce. V konkretnem primeru gre za oglaševanje na kozolcu, kar pomeni, da se kmetijski objekt uporablja za drug namen in ne za kmetijski namen. Inšpekcijski ukrep ni bil izrečen zaradi degradacije zemljišča, ampak zaradi uporabe zemljišča za drug namen. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

**K točki I izreka:**

6. Tožba ni utemeljena.

7. Pravna podlaga, na podlagi katere je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo, je določilo desetega odstavka 3.ea člena ZKZ, ki določa, da se kmetijski objekti iz prvega odstavka tega člena lahko uporabljajo le v kmetijske namene. V skladu z prvim odstavkom 3.ea člena ZKZ pa lahko lokalna skupnost z občinskim podrobnim prostorskim načrtom v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje med drugim tudi stavbe za spravilo pridelka, kamor spadajo tudi kozolci (c točka prvega odstavka 3.ea člena ZKZ).

8. V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da med strankama ni sporno dejstvo, da na kozolcu na delu parcele številka 688/1 k.o. ... stoji kovinska konstrukcija. Tožeča stranka tudi ne zanika tega, da se je v času izdaje prvostopenjske odločbe na tej konstrukciji nahajal oglaševalski pano. Sporno pa je vprašanje, ali to dejstvo, da je na kozolcu konstrukcija z oglaševalskim panojem, predstavlja uporabo kmetijskega objekta za drug namen, kot je kmetijski. To pa je po presoji sodišča izključno pravno vprašanje. Po presoji sodišča dejstvo, da se na kozolcu nahaja ta konstrukcija z oglaševalskim panojem, predstavlja uporabo objekta za nekmetijsko uporabo, saj oglaševanja ni mogoče opredeliti kot uporabo objekta za namene kmetijstva. Iz navedenega razloga je prvostopenjska odločba pravilna.

9. V zvezi s tožbenimi navedbami, da tožeča stranka ni lokalna skupnost in da niti ni načrtovala nobenih kmetijskih objektov, sodišče pojasnjuje, da v obravnavani zadevi ne gre za vprašanje, ali je ta objekt načrtovala kot kmetijski objekt tožeča stranka. Kot takega ga je načrtovala lokalna skupnost. Tožena stranka pri tem opozarja, da Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del v prilogi 3 določa, da objekti za oglaševanje ne smejo biti nameščeni na kozolce.

10. Dejstvo je, da se je na konstrukciji oglaševalo, zato se sodišče ne more strinjati s tožbenimi navedbami, da ni navedeno, za katere namene naj bi se konstrukcija uporabljala.

11. Neutemeljene so tožbene navedbe o tem, da iz inšpekcijske odločbe ne izhaja, da bi konstrukcija onemogočala uporabo parcele v kmetijske namene ali da bi povzročala kakršnokoli onesnaževanje ali drugačno degradiranje kmetijskih zemljišč ali bi zavirala rast rastlin. Tožeči stranki se namreč ni očitalo, da bi onemogočala uporabo celotne parcele ali da bi povzročala onesnaževanje ali drugačno degradiranje, ampak se ji očita, da je objekt, v konkretnem primeru kozolec, uporabljala za oglaševanje, kar pa ni kmetijska raba.

12. Ker je iz navedenih razlogov izpodbijana odločba pravilna, tožbeni ugovori pa so neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je v navedeni zadevi na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker pravno relevantna dejstva, ki so bila podlaga za izdajo izpodbijanega prvostopenjskega akta, med strankama niso sporna. Sodišče je že pojasnilo, da med strankama ni sporno, da je na kozolcu kovinska konstrukcija in ker je bil na njej objekt za oglaševanje, je sporno izključno pravno vprašanje, to pa je, ali to pomeni uporabo kmetijskega zemljišča za nekmetijske namene.

**K točki II izreka:**

14. Odločitev o stroških postopka temelji postopka na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru zavrnitve tožbe trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.