Jedro

Pomen vročanja je, da se stranka seznani z vsebino sodnega pisanja in po potrebi nanj ustrezno odreagira. To svojo pravico je toženka v konkretnem primeru v celoti izkoristila, saj se je zoper zamudno sodbo pritožila, njena pritožba pa je bila sprejeta v obravnavo kot pravočasna.

Če bi držale trditve o toženkini poslovni nesposobnosti, to ni razlog, s katerim bi bilo mogoče pritožbeno izpodbijati izdano zamudno sodbo, saj ta okoliščina ni mogla vplivati na pravilnost vročitve tožbe (vročitev je procesno dejanje sodišča, ki ga fizično izvede vročevalec, v konkretnem primeru poštar). Poslovna (procesna) nesposobnost bi bila lahko relevanten vzrok za nesposobnost odgovoriti na tožbo (kar bi predpostavljalo, da je toženka tožbo prejela) in bi v takem primeru lahko pomenila razlog za vrnitev v prejšnje stanje, tega pravnega sredstva pa toženka ni vložila.

Pravilno izpolnjeno obvestilo o vročitvi (kar predmetno obvestilo nedvomno je) predstavlja javno listino v smislu določb 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. To domnevo je mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost javne listine, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.

Vročitev tožbe v odgovor s fikcijo je ustrezno dokazana, domneve pravilnosti vročitve, ki jo izkazuje pravilno izpolnjeno obvestilo o vročitvi s fikcijo (javna listina), pa toženka ni uspela izpodbiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana zamudna sodba v izpodbijanem delu (I., II. in III. točka izreka) potrdi.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v znesku 279,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugodilo zahtevku na odpoved najemne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama za stanovanje v pritličju večstanovanjske stavbe na naslovu Ulica (I. točka izreka), naložilo toženki, da v roku 90 dni izprazni navedeno stanovanje (II. točka) in plača tožnici pravdne stroške (III. točka), zavrnilo pa je zahtevek po krajšem izpraznitvenem roku (IV. točka).

2. Zoper sodbo se v zanjo neugodnem delu (I. do III. točka) pritožuje toženka in med drugim navaja, da ni prejela zamudne sodbe, saj je odvetnico pooblastila šele 7. 2. 2020, sodišče pa je sodbo vročalo nepooblaščeni odvetnici. Toženka se več let zdravi v Psihiatrični bolnišnici ... zaradi ponavljajoče se osebnostne motnje, stanja po poskusu samomora ter duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola. V mesecu novembru in decembru 2019 ter še sedaj in več let pred tem je jemala več zdravil, zato ni bila procesno sposobna sodelovati v pravdnem postopku, tudi če bi ji bila tožba vročena pravilno. Toženka tožbe ni prejela. Če bi jo, bi nanjo pravočasno odgovorila, saj je zadeva zanjo eksistenčnega pomena. Toženka je bila ves november in december 2019 bolna in ne ve, da bi ji bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo med drugim navaja, da odpustno pismo PB ... z dne 21. 5. 2019 vsebuje zaključek, da je toženka za delo sposobna, torej ni mogoče slediti navedbam o pomanjkanju procesne sposobnosti. Toženka ne more izpodbiti fikcije vročitve z nedokazanimi navedbami, da ni prejela tožbe, da ne ve, da ji je bilo v predalniku puščeno obvestilo itd. Če bi toženka utemeljeno zatrjevala zamudo in vzrok zanjo, bi morala predlagati vrnitev v prejšnje stanje in obenem podati odgovor na tožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbene navedbe o nepravilni vročitvi zamudne sodbe (tedaj še nepooblaščeni) odvetnici in o tem, da odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne nadomešča pisnega pooblastila, so sicer točne in sodišče prve stopnje res ni imelo zakonske podlage, da bi zamudno sodbo še pred prejemom pooblastila vročalo toženkini sedanji pooblaščenki – odvetnici. Vendar ta kršitev že pojmovno ne more v ničemer vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe (saj je bila storjena že po njeni izdaji), prav tako pa zaradi te napake tudi v ničemer niso bile prizadete procesne pravice toženke. Iz spisa je razvidno (povratnica, pripeta k redni št. 6), da je bila zamudna sodba z dne 8. 1. 2020 dne 9. 1. 2020 vročena odvetnici A. A., ki je tudi vložila pritožbo, ki je predmet te obravnave. Pomen vročanja je, da se stranka seznani z vsebino sodnega pisanja in po potrebi nanj ustrezno odreagira. To svojo pravico je toženka v konkretnem primeru v celoti izkoristila, saj se je zoper zamudno sodbo pritožila, njena pritožba pa je bila sprejeta v obravnavo kot pravočasna.

6. Navedbe toženke, da naj bi se že več let zdravila v psihiatrični bolnišnici in da zaradi tega ni procesno sposobna sodelovati v pravdnem postopku, so po ugotovitvah pritožbenega sodišča, prvič, premalo zanesljivo izkazane, saj zadnja dva predložena izvida (z dne 21. 5. 2019 in 8. 10. 2019 – primerjaj prilogi B2 in B3) kažeta drugače: maja 2019 je bila toženka sposobna za delo, v izvidu z dne 3. 10. 2019 pa je zapisano, da je toženka jasne zavesti in ustrezno vsestransko orientirana. Predloženi izvidi iz let 2015-2017 ne morejo dokazovati psihičnega stanja toženke v času vročanja (vsaj) tri leta pozneje. Da bi ji bila poslovna sposobnost odvzeta ali da bi bila v postopku odvzema poslovne sposobnosti, toženka niti ne zatrjuje. In drugič, celo če bi držale trditve o toženkini poslovni nesposobnosti, to ni razlog, s katerim bi bilo mogoče pritožbeno izpodbijati izdano zamudno sodbo, saj ta okoliščina ni mogla vplivati na pravilnost vročitve tožbe (vročitev je procesno dejanje sodišča, ki ga fizično izvede vročevalec, v konkretnem primeru poštar). Poslovna (procesna) nesposobnost bi bila lahko relevanten vzrok za nesposobnost odgovoriti na tožbo (kar bi predpostavljalo, da je toženka tožbo prejela) in bi v takem primeru lahko pomenila razlog za vrnitev v prejšnje stanje, tega pravnega sredstva pa toženka ni vložila.

7. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da so navedbe o toženkini domnevni procesni nesposobnosti v diametralnem nasprotju z nadaljnjimi pritožbenimi razlogi, da naj bi tožbe ne prejela, ker če bi jo prejela, bi nanjo pravočasno odgovorila. Toženka torej hkrati zatrjuje (II. točka pritožbe), da na tožbo ni sposobna odgovoriti in nato v naslednjem odstavku (III. točka pritožbe), da bi na tožbo odgovorila, če bi jo prejela, kar je v medsebojnem logičnem nasprotju, posledično pa je vsaj ena od teh dveh trditev tudi v nasprotju z načelom resnicoljubnosti.

8. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da naj bi toženka tožbe ne prejela, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izkazana vročitev tožbe toženki v odgovor s fikcijo po 142. in 143. členu ZPP. Iz obvestila o opravljeni vročitvi, pripetega k pozivu na red. št. 4 spisa je razvidno, da je vročevalec 12. 11. 2019 skušal toženki vročiti sodno pisanje (tožbo s prilogami in pozivom na odgovor), vendar pisanja ni bilo mogoče vročiti niti naslovniku niti odraslemu članu gospodinjstva, zato je v hišnem predalčniku pustil obvestilo o prejetem pisanju s poukom, da naslovnica lahko pisanje v roku 15 dni prevzame na pošti. Naslovnica pisanja tudi v tem roku ni prevzela, zato je bilo sodno pismo (celotna sodna pošiljka, ne zgolj obvestilo) naslovnici puščeno v hišnem predalčniku 28. 11. 2019. Pravilno izpolnjeno obvestilo o vročitvi (kar predmetno obvestilo nedvomno je) predstavlja javno listino v smislu določb 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje,1 torej v konkretnem primeru, da je bilo dne 12. 11. 2019 toženki v nabiralniku puščeno obvestilo, dne 28. 11. 2019 pa tudi celotna sodna pošiljka (tožba s prilogami in pozivom na odgovor). To domnevo je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost javne listine, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.2 Zato toženka s posplošenim zatrjevanjem, da naj bi tožbe ne prejela, da ne ve, da bi ji bilo puščeno obvestilo v nabiralniku itd., ne more uspeti.3

9. Domneve resničnosti vsebine javne listine toženka ni uspela izpodbiti niti s pavšalnimi in z ničemer dokazanimi trditvami, da naj bi bila novembra in decembra 2019 bolna. Vsakršna bolezen še ne pomeni nujno, da bolnik ne bi bil sposoben pobirati pošte iz nabiralnika, zato bi morala toženka svoje trditve o bolezni konkretizirati in preverljivo pojasniti, v kakšni zvezi naj bi bila (neimenovana) bolezen z zatrjevanim neprejemom dveh sodnih pošiljk. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je vročitev tožbe v odgovor s fikcijo ustrezno dokazana, domneve pravilnosti vročitve, ki jo izkazuje pravilno izpolnjeno obvestilo o vročitvi s fikcijo (javna listina), pa toženka ni uspela izpodbiti. Drugih zakonskih pogojev za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena ZPP pritožba sploh ne izpodbija.

10. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso izkazani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo.

11. Ker je toženka s pritožbo propadla, tožnik pa je na pritožbo vsebinsko in konkretizirano odgovoril, mu mora toženka povrniti njegove pritožbene stroške (154. in 165. člen ZPP), ki obsegajo nagrado za odgovor na pritožbo (375 točk ali 225 EUR), 2 % materialnih stroškov (4,50 EUR) in 22 % DDV na odvetniške storitve (50,49 EUR). Priznane stroške je toženka dolžna plačati v roku 15 dni (313. člen ZPP), če zamudi, pa še zakonske zamudne obresti od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (387. člen Obligacijskega zakonika).

1 Sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cpg 122/2012 z dne 21. 6. 2012. Primerjaj tudi sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 325/2011 z dne 8. 12. 2011, II Ips 844/2009 z dne 2. 12. 2010 in številne druge. 2 Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 374/2000 z dne 21. 2. 2001; to formulacijo povzemajo številne druge odločbe Vrhovnega in višjih sodišč. 3 Več o ugotavljanju pravilnosti vročitve in izpodbijanju le-tega v: M. Voglar, Razvoj sodne prakse v zvezi z vročanjem po sprejetju novele ZPP-D, Pravosodni bilten 4/2013.