Jedro

Določbi 300. in 305. člena ZFPPIPP res urejata zakonske posledice za primer, če (ločitveni) upnik ne vloži tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice, česar po pritožbenih navedbah naj ne bi storil. Vendar to ne pomeni, da lahko tretji na njihovi podlagi zahteva v izvršilnem postopku razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj. Takšne določbe v ZFPPIPP in ZIZ ni. Če ne bo upnik sam kljub ustavitvi postopka zahteval razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj, bo moral tretji s tožbo v pravdnem postopku zahtevati od upnika izbris bremen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog tretje z dne 16. 5. 2017. Ugotovilo je, da je s sklepom z dne 31. 8. 2016 prekinilo izvršilni postopek, kjer je bil zoper dolžnika začet stečajni postopek, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju pod St 2661/2016. Upnik je na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pridobil zastavno pravico na nepremičninah dolžnika in s tem ločitveno pravico. Sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 6. 3. 2017 je postal pravnomočen 22. 3. 2017. Upnik je v stečajnem postopku pravočasno prijavil terjatev ter ločitveno pravico. Sodišče je s sklepom z dne 7. 4. 2017 ustavilo izvršilni postopek in odločilo o ločitveni pravici. Sklep je postal pravnomočen 19. 4. 2017. Tretja je z vlogo z dne 16. 5. 2017 sporočila, da ji je bila v stečajnem postopku priznana izločitvena pravica na nepremičnini in ne glede na to, da je pri nepremičnini vpisana zaznamba izvršbe, predlagala, da izvršilno sodišče zagotovi ustrezno listino za vknjižbo izbrisa zaznamovane omejitve pri nepremičnini. Izvršilni postopek je bil pravnomočno ustavljen. Kolikor bi izvršilni postopek še tekel, bi imela tretja pravico podati vlogo v smislu ugovora tretjega.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tretja iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da glede na nesporno, da je bila tretji priznana izločitvena pravica na nepremičnini ter posledično upniku kot ločitvenemu upniku oziroma imetniku zaznamovane omejitve prerekana terjatev, za katero ni uveljavil zahtevka za ugotovitev obstoja te terjatve v danem roku, je omejitev na nepremičnini brezpredmetna. Kot izhaja iz 300. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), preneha upnikova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika, če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbi proti vsem, ki so prerekali terjatev. Prav tako mora upnik skladno s 305. členom ZFPPIPP, katerega ločitvena pravica je prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero zahteva, da sodišče naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Posledično preneha njegova ločitvena pravica in če je bila prerekana tudi terjatev, zavarovana s to ločitveno pravico, tudi ta terjatev, če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v določenem zakonskem roku. S strani Okrajnega sodišča v Mariboru je tretja prejela pozitivno odločitev v vseh treh izvršilnih zadevah, s čimer je sodišče, ki je vpisalo prerekane ločitvene pravice, te tudi izbrisalo. Kot izhaja iz obrazložitve vseh treh sklepov, je sodišče kljub dejstvu, da upniki niso vložili tožbe v zvezi s prerekanimi terjatvami, poslalo vlogo tretje upnikom v izjavo, nakar so se upniki strinjali z izbrisom zaznambe izvršbe pri nepremičnini, zato je sodišče na podlagi delnega umika predloga razveljavilo opravljeno izvršilno dejanje zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi skladno z drugim odstavkom 76. člena ZIZ.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo strankama s pozivom, odgovorov nista vložili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določbi 300. in 305. člena ZFPPIPP res urejata zakonske posledice za primer, če (ločitveni) upnik ne vloži tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice, česar po pritožbenih navedbah naj ne bi storil. Vendar to ne pomeni, da lahko tretji na njihovi podlagi zahteva v izvršilnem postopku razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj. Takšne določbe v ZFPPIPP in ZIZ ni. Če ne bo upnik sam kljub ustavitvi postopka zahteval razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj, bo moral tretji s tožbo v pravdnem postopku zahtevati od upnika izbris bremen. V pritožbi se sklicuje na ravnanje Okrajnega sodišča v Mariboru, ki mu je sledilo. Vendar je bila situacija drugačna, saj je izvršilno sodišče poslalo predlog tretjega upnikom v izjavo in ti so se strinjali z izbrisom zaznambe ter je sodišče na podlagi delnega umika predloga razveljavilo opravljeno izvršilno dejanje. Glede na to, da je bil konkretni izvršilni postopek že pravnomočno ustavljen, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pošiljati vloge tretjega upniku. Res je tudi, da mu to ni bilo prepovedano in bi morda lahko rešilo zadevo brez pritožbe. V vsakem primeru lahko upnik na podlagi izvensodnega poziva tretjega predlaga izvršilnemu sodišču razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj. Odločitev sodišča prve stopnje je bila materialnopravno pravilna.

6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.