Jedro

V zvezi z vprašanjem opisa stvarne služnosti, ko gre za omejitev izvrševanja služnosti le na določene dele služeče nepremičnine, je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da morajo biti meje izvrševanja služnosti natančno določene, posebej tam, kjer izvrševanje služnosti ni vezano na nek trajen infrastrukturni objekt. Opis prostorskih meja služnosti mora omogočati zanesljivo in trdno opredelitev meja prostora, na katerem se ta izvršuje, sicer ima lastnik služeče nepremičnine v zemljiški knjigi vpisano potencialno črno luknjo, ki omogoča nenadzorovano širjenje služnosti. Ta zahteva mora vsekakor veljati tudi za postopek dovolitve nujne poti. Jasne koordinate stvarne pravice lastnikom obeh zemljišč zagotavljajo potrebno varnost – lastnika gospodujočega zemljišča varujejo pred morebitnimi posegi v pravico, lastnika služečega zemljišča pa pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine. Opisano je še bolj pomembno ob urejanju nujne poti, ki v naravi še ne obstaja.

Višje sodišče v zvezi z odmero nadomestila še opozarja, da je vprašanje, ali bo del sporne površine postal javna cesta, bodoče negotovo dejstvo, ki se ga pri odmeri ne bi smelo upoštevati kot da bo gotovo nastopilo in zato nadomestila znižati.

Določila o nujnih poteh se v skladu z 91. členom SPZ smiselno uporabljajo tudi za priključitev na javna komunalna in druga omrežja, če lastnik nepremičnine, ki to zahteva, izpolnjuje pogoje za priklop.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v I., II., III. in IV. točki izreka razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je od nasprotnega udeleženca kupil parcelo št. 2193/17 k. o. 000 X., ki nima povezave z javno potjo. O služnosti sta se dogovarjala, a pogodba nazadnje ni bila podpisana, zato predlagatelj predlaga določitev nujne poti po parcelah nasprotnega udeleženca št. 2193/20 in 2193/21 k. o. 000 X.1 (Smiselno) predlaga še nujno pot za potrebe priključitve na vodovod in energetske vire.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I. v korist parcele št. 2193/17 ustanovilo nujno pot hoje in vožnje z vsemi prometnimi sredstvi in gradbenimi stroji, ki poteka na parceli z ID znakom št. 2193/20 na njenem zahodnem delu v območju, ki je znotraj parcele omejeno z daljicami: po celotni meji s parcelo z ID znakom 000 2193/21, po črti s parcelno mejo z ID znakom parcela 000 2193/11, ki se nadaljuje v isti smeri do stičišča parcele z ID znakom 000 2193/17 in se nadaljuje nazaj do stičišča s parcelo z ID znakom 000 2193/21; na parceli z ID znakom št. 2193/21 pa na njenem zahodnem delu v območju, ki je znotraj parcele omejen z daljicami: po celotni meji s parcelo z ID znakom 000 2193/20, po celotni meji s parcelo z ID znakom 2192/21, po celotni meji s parcelo z ID znakom 000 2192/26, po celotni meji s parcelo z ID znakom 000 2179/19, od točke stičišča s parcelo z ID znakom 000 2179/28 po vodoravni daljici do stičišča parcel z ID znaki 000 2193/11 in 000 2193/20; II. ustanovilo služnost za napeljave, izgradnjo in vzdrževanje komunalnih vodov na jugu parcele 2193/16 v velikosti 1 m², III. predlagatelju naložilo, da mora nasprotnemu udeležencu v 30 dneh plačati 782,31 EUR, IV. odločilo, da predlagatelj krije 577,66 EUR stroškov izvedenca, predlog za povrnitev separatnih stroškov pa zavrnilo.

3. Zoper tak sklep se brez izrecne navedbe zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec. Njegova laična pritožba je težko razumljiva in težje berljiva. Ne strinja se z obrazložitvijo v 14. in 15. točki o stroških izvedenca v višini 102,04 EUR.

Sicer meni, da gre za zadevo iz pogodbenih razmerij, zaradi česar bi moralo sodišče predlog za določitev nujne poti zavrniti. Sodišče prve stopnje ne pojasni, da je pritožnik podpisal pogodbo o služnosti.

Pritožnik ne sprejema mnenja izvedenca o poteku poti. Meni, da parcela št. 2193/11 ne spada v sklep, saj nima nobenega stika s potjo. Je travnik, geodetsko odmerjen od poti, in se v sklep ne sme vpisovati. Tudi izmere niso opravljene pošteno. Pritožnik meni, da vse kaže na to, da je utemeljeno predlagal izločitev sodnika in izvedenca. Izvedenec je namerno in nezakonito za 50 % zmanjšal izračun. Sam meni, da se služnost ustanavlja na 110 m² po travniku in 120 m² po asfaltu.

Na parceli 2193/16 ni služnosti, to se zahteva izbrisati.

Pritožnik je pripravil skico, ki je prava po izmeri geometra. Zahteva, da se upošteva njegova risba, izmere geometra in da se tudi na terenu označi, do kod meji služnost. 4. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Vlog, prejetih po izteku pritožbenega roka, višje sodišče ni moglo upoštevati.

6. Pritožba je utemeljena.

7. V skladu z 88. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ) sodišče dovoli nujno pot, če nepremičnina nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. V skladu z 89. členom SPZ sodišče nujne poti ne dovoli, če bi se z njo onemogočala ali znatno ovirala uporaba potencialno služeče nepremičnine. Zakon od sodišča torej terja tehtanje položajev lastnika gospodujočega in lastnika služečega zemljišča. Z metodo ravnoteženja, ki se naslanja na načelo sorazmernosti, mora sodišče doseči skladnost in ravnovesje položajev lastnikov obeh zemljišč. Načelo sorazmernosti pomeni, da mora biti poseg v ustavno pravico ali svoboščino (v tem primeru lastninsko pravico nasprotnega udeleženca) utemeljen zaradi uresničevanja neke druge ustavne vrednote (v tem primeru lastninske pravice predlagatelja), da mora biti poseg za dosego tega cilja sploh primeren in nujno potreben, in nazadnje, da s posegom pridobljena korist ustreza teži posega (sorazmernost v ožjem smislu).2 To je sodišče prve stopnje do neke mere vsaj na načelni ravni očitno pravilno razumelo, ko je v 4. točki obrazložitve sklepa pojasnilo, da mora z ustanovitvijo nujne poti za gospodujoče zemljišče nastati večja korist, kot pa znaša škoda, ki nastane na obremenjeni nepremičnini.

8. V izpodbijanem sklepu pa ni konkretne, torej na dejstvih utemeljene, presoje, ki jo terjajo zgoraj povzete materialno pravne usmeritve. Izpodbijani sklep je v več pogledih tako pomanjkljiv, da ne omogoča presoje pravilne uporabe materialnega prava, ki jo mora pritožbeno sodišče opraviti po uradni dolžnosti.

9. Pritožbeno sodišče tako iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne more ugotoviti, na kak način (kje) bo preko določene nujne poti3 nepremičnini predlagatelja omogočen dostop do javne ceste. Še več, iz sklepa (in skice, na katero se izrek sklepa sklicuje) sploh ni mogoče ugotoviti, kje je javna cesta.4 Iz obrazložitve (6. točka na 4. strani sklepa) bi bilo celo mogoče sklepati, da sodišče ureja nujno pot do „asfaltne dovozne ceste po parcelah št. 2193/20 in 2193/11 in 2193/21, ki se nadaljuje po parceli št. 2179/19, ki je v javni rabi, ni pa odmerjena in zemljiškoknjižno urejena kot javna cesta ...“ Če je tako (razlogi so sicer nejasni), gre za pot, ki za dosego cilja iz 88. člena SPZ (in konkretnega cilja, ki ga zasleduje predlagatelj) ni primerna, saj ne omogoča dostopa do javne ceste, in zato zahtevi po sorazmernosti nikakor ne more zadostiti.5 Tudi če si je obrazložitev v tem delu mogoče razlagati kako drugače (torej, da gre za dostop do javne ceste na neznani nepremičnini ali nepremičninah), odsotnost opisa (ali/in skice) trase poti (torej njene dolžine in tudi širine) z nepremičnine predlagatelja do javne ceste onemogoča presojo, ali je nujen oziroma sorazmeren prav tak poseg na toženčevi nepremičnini, kot ga je uredilo sodišče prve stopnje.

10. Glede na obliko in lego lika (razvidno iz skice), na katerem je sodišče določilo nujno pot, je mogoče sklepati, da se je postavilo na stališče, da mora biti parceli predlagatelja omogočen tako dostop proti severozahodu (na parcelo 2179/19) kot proti vzhodu (na parcelo 2193/11), čeprav stališče ni jasno zavzeto in tudi ne obrazloženo. Pomanjkanje razlogov o tem vprašanju (o nujnem poteku poti) onemogoča njegov preizkus.

11. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je potrebna služnost v velikosti približno 120 m², kar nasprotni udeleženec v pritožbi na več mestih graja. Uporaba izraza “približno“ že sama po sebi kaže na to, da opis prostorskih meja nujne poti ne omogoča zanesljive in trdne opredelitve meje prostora, na katerem naj bi nujna pot potekala. Približna odmera morda lahko zadošča za določitev denarnega nadomestila, čeprav se ni mogoče strinjati s stališčem sodišča prve stopnje v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da gre za nujno pot v manjšem obsegu – neomejena hoja in vožnja z vsemi prometnimi sredstvi in gradbenimi stroji po 120 m² tuje nepremičnine nikakor ni poseg manjšega obsega. Ne more pa približna odmera zadostiti zahtevi po jasnem in določnem opisu prostorskih meja nujne poti, ki ga terja 1. odstavek 178. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Del spornega prostora sicer (očitno) že predstavlja asfaltirano pot, kar pomeni, da je v tem delu poseg lahko vezan na trajnejši infrastrukturni objekt (tudi to v izreku sklepa ni opredeljeno), a preostali del je, kot kaže, travnik. V zvezi z vprašanjem opisa stvarne služnosti, ko gre za omejitev izvrševanja služnosti le na določene dele služeče nepremičnine, je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da morajo biti meje izvrševanja služnosti natančno določene, posebej tam, kjer izvrševanje služnosti ni vezano na nek trajen infrastrukturni objekt. Opis prostorskih meja služnosti mora omogočati zanesljivo in trdno opredelitev meja prostora, na katerem se ta izvršuje, sicer ima lastnik služeče nepremičnine v zemljiški knjigi vpisano potencialno črno luknjo, ki omogoča nenadzorovano širjenje služnosti.6 Ta zahteva mora vsekakor veljati tudi za postopek dovolitve nujne poti. Jasne koordinate stvarne pravice lastnikom obeh zemljišč zagotavljajo potrebno varnost – lastnika gospodujočega zemljišča varujejo pred morebitnimi posegi v pravico, lastnika služečega zemljišča pa pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine.7 Opisano je še bolj pomembno ob urejanju nujne poti, ki v naravi še ne obstaja.

12. Višje sodišče v zvezi z odmero nadomestila še opozarja, da je vprašanje, ali bo del sporne površine postal javna cesta, bodoče negotovo dejstvo, ki se ga pri odmeri ne bi smelo upoštevati kot da bo gotovo nastopilo in zato nadomestila znižati.

13. Določila o nujnih poteh se v skladu z 91. členom SPZ smiselno uporabljajo tudi za priključitev na javna komunalna in druga omrežja, če lastnik nepremičnine, ki to zahteva, izpolnjuje pogoje za priklop. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, ali predlagatelj izpolnjuje pogoje za priklop na komunalne vode, kanalizacijo, vodovod, elektriko in elektronske komunikacije. Materialno pravne pravilnosti odločitve v III. točki izreka zaradi pomanjkanja pravno odločilnih ugotovitev torej ni mogoče preizkusiti. Poleg tega izrek sklepa v tem delu nasprotuje obrazložitvi – sodišče je ustanovilo služnost, v obrazložitvi je govora o nujnem servitutu (tak izraz predlagatelj uporablja v svoji vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 25. 3. 2021, ob sklicevanju na 91. člen SPZ), glede na naravo postopka pa gre lahko le za smiselno uporabo določb o nujni poti.8 Pravne podlage za sodno ustanovitev služnosti višje sodišče ne najde.

14. Vse opisano je v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v tem postopku smiselno uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1, terjalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sklep in dokazni postopek pred njim sta namreč tako pomanjkljiva, da dopolnjevanje postopka na pritožbeni obravnavi (ki ima vendarle korektivno funkcijo) ni mogoče. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi, kje je javna cesta, natančno ugotovi, kakšna pot do te je primerna in nujno potrebna predlagateljevi nepremičnini, in nazadnje, ali z morebitno določitvijo poti pridobljena korist ustreza teži posega.9 Na opisni način (ali/in s skico) mora biti razgrnjena trasa poti od nepremičnine predlagatelja do javne ceste, saj (kot je bilo že pojasnjeno) določitev poti, ki dostopa do javne ceste ne omogoča, ne more zadostiti zahtevi po sorazmernosti. Sodišče prve stopnje bo moralo v izreku sklepa pot dovolj jasno opredeliti, da bo opis predlagatelja varoval pred morebitnimi posegi v pravico poti oz. prehoda, nasprotnega udeleženca pa pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine. Pri tem mora razumeti, da se posega v lastninsko pravico nasprotnega udeleženca, ki ima zato nedvomno interes, da je pot natančno določena in jasno odmerjena (pritožbeno sodišče iz pritožbenega omenjanja geometrske odmere ne more razbrati, ali se pritožnik zavzema za geometrsko odmero z izvedencem geometrom, nedvomno pa je to predlagal predlagatelj). V zvezi z odmero nadomestila (in ob pritožnikovem vztrajanju pri višjem nadomestilu v višini 2.000 EUR) pa pritožbeno sodišča opozarja še na vsebinski obseg služnosti – časovno neomejena hoja in vožnja z vsemi(!) prometnimi(!) sredstvi in gradbenimi stroji, ter stališča sklepa VSL I Cp 1430/2017. Obrazložitev sklepa mora vsebovati jasne in popolne razloge o odločilnih dejstvih, ki so bila začrtana že v obrazložitvi zgoraj.

15. Višje sodišče odgovarja še na nekatere izrecne pritožbene navedbe: ob tem, ko pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča, da nepremičnina predlagatelja nima povezave z javno cesto in ob tem, ko pogodba o služnosti ni bila sklenjena (kdo je ni podpisal, ni pravno odločilno), je sodišče prve stopnje k določanju nujne poti utemeljeno pristopilo. Pritožbena zahteva po označitvi poti v naravi ni utemeljena, seveda pa mora biti morebitna ustanovljena pot v sklepu določena tako, da bo (sodišču in tudi udeležencem postopka) mogoče brez dvoma ugotoviti, kje (tudi v naravi) poteka, kot je bilo že zgoraj pojasnjeno. Pritožnik še navaja, da se pritožuje zoper 14. in 15. točko obrazložitve glede 102,4 EUR stroškov izvedenca. Stranka lahko vloži pritožbo zoper odločitev sodišča, ki je vsebovana v izreku sklepa. Sodišče je v izreku o stroških izvedenca (pravilno) odločilo tako, da jih je naložilo v plačilo predlagatelju; njegov predlog za povrnitev separatnih stroškov pa je zavrnilo, odločitev o stroških torej ni v pritožnikovo škodo. Pritožbeni očitki o pristranskosti in nezakonitem ravnanju sodnika in izvedenca so posplošeni; sklepov, s katerima je bilo o pritožnikovem predlogu za izločitev odločeno, pa ta niti ne izpodbija.

16. Nazadnje višje sodišče v skladu z določbo 12. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožniku, kot pravnemu laiku (katerega vloge so težko razumljive tudi zato, ker so napisane v slabše čitljivi pisavi in nepregledne zaradi številnih ponavljanj in sklicev), ki zaradi nevednosti ne uporablja svojih pravic, pojasnjuje, da si lahko pomaga s pooblaščencem. V postopku pred okrajnim sodiščem je to lahko vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben; strokovno kvalificirano opredelitev svojih stališč pa si pritožnik lahko omogoči s pooblastitvijo odvetnika. Če stroškov zastopanja ne zmore (in izpolnjuje zakonske pogoje), lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč.

1 V nadaljevanju obrazložitve bo višje sodišče opustilo zapisovanje katastrske občine, saj vse parcele ležijo v isti. 2 Tako Pavčnik, T., Nujna pot kot konkretizacija socialne funkcije lastnine, Pravosodni bilten 2/2014, stran 53. 3 Po ugotovitvah izvedenca gre za približno 120 m² velik lik; iz skice izhaja, da gre za šestkotnik nepravilnih oblik in neznane širine in dolžine. 4 Javna cesta je pojem upravnega prava. Javne ceste so javno dobro in so zunaj pravnega prometa. 5 Če se javna cesta ustanovi na zasebnem zemljišču, ga je treba v skladu z merili iz 69. člena Ustave RS prej odkupiti ali razlastiti. 6 Sklep VS RS II Ips 32/2022. 7 Sklep VS RS II Ips 59/2021. 8 Prim. sklepe VSL I Cp 2620/2013, I Cp 1996/2016, II Cp 1739/2018, II Cp 1895/2018 in VSC Cp 420/2016 ter druge. 9 V tem in gornjih materialnopravnih izhodiščih so tako napotki za delo sodišča, kot opozorilo udeležencema postopka, o vprašanjih, ki jih bo treba razčistiti.