Jedro

Postopek sodnega varstva, ki se začne s tožbo na Vrhovno sodišče, in ki ga določa četrti odstavek 55. člena ZPOmK-1, ni predviden pri vodenju postopka o prekršku, temveč le v postopku, v katerem se ugotavlja obstoj kršitve.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Kršitelj je v postopku o prekršku po 1. alineji prvega odstavka 73. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1), ki ga vodi Urad za varstvo konkurence kot prekrškovni organ, predlagal izločitev pooblaščene uradne osebe, in sicer direktorja Urada za varstvo konkurence.

2. O predlogu kršitelja je s sklepom št. 02104-4/2010/3 z dne 23. 9. 2010 odločila Vlada RS (četrti odstavek 13. člena ZPOmK-1) in predlog zavrnila.

3. Zoper sklep Vlade je kršitelj po pooblaščencu vložil tožbo na Vrhovno sodišče. V tožbi predlaga, da Vrhovno sodišče odpravi izpodbijani sklep ter ugodi zahtevi za izločitev pooblaščene uradne osebe in predlogu za izločitev elektronskega sporočila, pridobljenega 10. 5. 2009, oziroma podredno, da izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo Uradu za varstvo konkurence v ponovno odločanje.

4. Tožba ni dovoljena.

Razlogi za zavrženje tožbe

5. Urad za varstvo konkurence odloča kot prekrškovni organ o prekrških zaradi kršitev določb ZPOmK-1 ter 81. in 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, če ni v ZPOmK-1 drugače določeno (drugi odstavek 12. člena ZPOmK-1). Postopek sodnega varstva, ki se začne s tožbo na Vrhovno sodišče in ki ga določa četrti odstavek 55. člena ZPOmK-1, ni predviden pri vodenju postopka o prekršku, temveč le v postopku, v katerem se ugotavlja obstoj kršitve. To pomeni, da je za vprašanja vodenja postopka in sodnega varstva treba uporabiti določbe Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1).

6. Glede izločitve uradne osebe se skladno s prvim odstavkom 58. člena ZP-1 smiselno uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku. O predlogu za izločitev se odloči s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba, če je bila zahteva stranke za izločitev zavrnjena (drugi odstavek 39. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP). Izjema od tega pravila je določena v drugem odstavku 258. člena v zvezi s prvim odstavkom 230. člena ZUP, po katerem zoper odločbe oziroma sklepe Vlade ni pritožbe. Smiselna uporaba določil zakona o splošnem upravnem postopku pomeni, da gre (še vedno) za odločanje v okviru postopka o prekršku.

7. Zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku (tako je bilo v tem primeru), se lahko vloži zahteva za sodno varstvo (prvi odstavek 59. člena ZP-1). Med razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo je naveden tudi primer, če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena ali je bila izločena (2. alineja 62. člena ZP-1). Kršitelj bo tako imel možnost uveljavljati morebitno tovrstno kršitev postopka (šele) v zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku.

8. Kljub temu, da je bilo v pravnem pouku v sklepu Vlade Republike Slovenije navedeno, da je zoper sklep dovoljeno vložiti tožbo na Vrhovno sodišče, tožbe ni mogoče meritorno obravnavati, saj zakon take možnosti ne predvideva. Vrhovno sodišče je zato tožbo zavrglo.