30. 12. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe PAPIRNICE VEVČE PROIZVODNJA, d. o. o., Ljubljana – Dobrunje, ki jo zastopa Odvetniška družba Andrić, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 30. decembra 2022

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1667/2019 z dne 21. 7. 2020 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35402-46/2019-3 z dne 17. 9. 2019 in odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje št. 35483-32/2019-5 z dne 10. 7. 2019 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 48/18, 168/20, 84/22, 104/22 in 118/22) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica je vložila vlogo za izdajo odločbe o oprostitvi plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva za določeno napravo. Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju ARSO) je 10. 5. 2019 izdala odločbo, s katero je med drugim odločila, da je pritožnica do 31. 12. 2020 upravičena do oprostitve plačila okoljske dajatve za gorivo, ki se ne uporablja za proizvodnjo električne energije v določeni napravi. Pritožnica je vložila predlog za izdajo dopolnilne odločbe v postopku odločanja o upravičenosti do oprostitve okoljske dajatve. Menila je, da bi morala biti upravičena do oprostitve okoljske dajatve od 19. 3. 2019 dalje, ne pa šele z dnem pravnomočnosti odločbe o oprostitvi plačila okoljske dajatve. ARSO je predlog za izdajo dopolnilne odločbe zavrnila. Ministrstvo za okolje in prostor je zavrnilo pritožbo. Upravno sodišče je zavrnilo tožbo. Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije.

2.Pritožnica sicer zatrjuje, da je ustavno pritožbo vložila pravočasno, ker naj v času epidemije zaradi bolezni COVID-19 na podlagi posebnega sklepa Vlade ne bi tekli roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, vključno z rokom za vložitev ustavne pritožbe. Vendar hkrati poudarja, da gre za posebno utemeljen primer protiustavnega ravnanja upravnih organov in Upravnega sodišča, kar je mogoče razumeti kot predlog za izjemno obravnavo na podlagi tretjega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS).

3.Pritožnica zatrjuje, da so upravni organi in Upravno sodišče kršili drugi odstavek 14. člena ter 22., 23. in 33. člen Ustave. Meni, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo dopolnilne odločbe in da je odločitev upravnega organa o zavrnitvi navedenega predloga napačna. Obrazložitev Upravnega sodišča naj bi bila nejasna, nepredvidljiva in nepopolna. Upravno sodišče naj bi ravnalo v nasprotju z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – v nadaljevanju ZUP), sodno prakso in pravno teorijo. Zato naj bi bilo ravnanje Upravnega sodišča arbitrarno in samovoljno. Upravno sodišče naj bi svojo odločitev oprlo na sodbo, v kateri dejansko stanje ni bilo primerljivo, in naj bi spregledalo drugo sodno prakso, ki bi jo bilo treba uporabiti v konkretni zadevi. Zato naj bi kršilo drugi odstavek 14. člena Ustave. Ker naj se Upravno sodišče ne bi opredelilo do vseh bistvenih tožbenih navedb, naj bi bilo pristransko. Zato naj bi bila po mnenju pritožnice tudi kršena pravica iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Pritožnici naj bi nastala premoženjska škoda, ker naj bi morala poravnati okoljsko dajatev v obdobju od 19. 3. 2019 do 29. 5. 2019. S tem pa naj bi bilo poseženo tudi v pravico do zasebne lastnine.

4.Pritožnica meni, da ima ARSO v Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (v nadaljevanju Uredba) pravno podlago za odločitev o začetnem datumu učinkovanja pravice do oprostitve okoljske dajatve. Meni, da je upravičena do oprostitve plačila okoljske dajatve od 19. 3. 2020 dalje, ker je na ta dan postala univerzalna pravna naslednica družbe Papirnica Vevče, d. o. o., Ljubljana. S tem dnem naj bi se nanjo prenesle vse pravice in obveznosti pravne prednice, ki je bila upravljavka sporne naprave, vključno s pravico do oprostitve plačila okoljske dajatve. Stališče ARSO, da univerzalnega pravnega nasledstva ni mogoče upoštevati pri odločitvi o oprostitvi plačila okoljske dajatve, naj bi nasprotovalo pravu Evropske unije, ki ureja pravne posledice delitve družb ter varstvo upnikov in tretjih oseb. Pritožnica meni, da ji je ARSO z izdajo odločbe o oprostitvi okoljske dajatve in odločbe o zavrnitvi izdaje dopolnilne odločbe retroaktivno posegla v pravico do oprostitve okoljske dajatve. Meni tudi, da je Uredba protiustavna in nezakonita, zato bi morali upravni organi odločiti neposredno na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 82/13, 55/15, 15/17 in 18/21 – v nadaljevanju ZGD-1) in ZUP.

5.Pritožnica je vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe. Meni, da je Uredba v neskladju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave, ker v zakonu niso bili določeni namen, vsebina in obseg pooblastila za izdajo podzakonskega akta. V tej uredbi bi moral biti urejen začetek pridobitve pravice do oprostitve okoljske dajatve v primeru univerzalnega pravnega nasledstva. Ker naj Uredba tega vprašanja ne bi urejala, naj bi prišlo do nedopustne retroaktivnosti, saj naj bi ji bila pravica do oprostitve okoljske dajatve v vmesnem obdobju odvzeta.

B.

6.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker je prepozna (primerjaj sklepa Ustavnega sodišča št. Up-1391/20 z dne 10. 3. 2021, 3. točka obrazložitve, in št. Up-297/21 z dne 14. 6. 2021, 5. do 6. točka obrazložitve), pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni (1. točka izreka).

7.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

8.V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Pobudnica je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih predpisov utemeljevala z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Zato je bilo treba že iz tega razloga zavreči tudi njeno pobudo (2. točka izreka).

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi četrte alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik