Up-37/97

18.9.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe V. Z. s P., ki ga zastopa P. P., odvetnik na P. na seji senata dne 18. septembra 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba V. Z. zoper

a) sklepe Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Mariboru, št. Kr 259/94 z dne 8.5.1994, št. Ks 184/94 z dne 10.5.1994, št. Ks 236/94 z dne 6.6.1994,

b) sklepe Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Slovenj Gradcu, oziroma Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu št. Ks 23/94 z dne 1.7.1994, št. K 241/94 z dne 1.9.1994, št. K 241/94 z dne 9.11.1994, št. Ks 46/94 z dne 13.12.1994, št. K 145/95 z dne 22.2.1995, št. Ks 41/95 z dne 18.8.1995,

c) sklepe Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 238/94-4 z dne 10.6.1994, št. Kp 305/94-4 z dne 11.7.1994, št. Kp 364/94-4 z dne 9.9.1994, št. Kp 28/95 z dne 25.1.1995, št. Kp 374/95-4 z dne 28.8.1995 in št. Kp 120/95 z dne 22.6.1995 se zavrže.

V tem postopku nosi vsak udeleženec svoje stroške postopka.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pritožnik je 27.1.1997 vložil ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa navedene sodne odločitve, s katerimi je bil zoper njega odrejen oziroma podaljševan pripor. Pritožnik zatrjuje kršitev človekovih pravic iz 19., 23., 25., 67., 74. člena Ustave ter kršitev pravic iz 5. člena in prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, MP, št. 7/94). Pritožnik se sklicuje na odločitev Ustavnega sodišča št. Up-155/95 z dne 5.12.1996, s katero je bilo ugotovljeno, da je bila s sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 139/96-4 z dne 26.4.1996 in s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu št. Ks 13/96 z dne 18.4.1996 kršena pritožnikova pravica iz 23. člena Ustave za obdobje od 18.10.1995 do dneva odprave pripora. Zato sedaj vlaga ustavno pritožbo zoper vse poprejšnje sodne odločitve o priporu, ki z njegovo tedanjo ustavno pritožbo niso bili zajeti. Pritožnik meni, da gre za izjemen primer in predlaga, da Ustavno sodišče izjemoma obravnava ustavno pritožbo po določbi tretjega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS).

Izjemnost primera naj bi bila utemeljena s tem, da kazenski postopek tudi do vložitve te ustavne pritožbe ni bil nadaljevan, zaradi česar naj bi bila s trajanjem kazenskega postopka kršena njegova pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče odpravi vse izpodbijane akte in odloči tudi o pravicah zaradi odprave posledic, ki so zaradi teh aktov pritožniku nastale. Pooblaščenec pritožnika priglaša stroške za ustavno pritožbo v višini 1975 točk po odvetniški tarifi ter 2% za poštne stroške in 1% za materialne stroške za sestavo ustavne pritožbe.

B.

Ustavno sodišče je z odločbo št. Up-155/95-30 z dne 5.12.1996 odločilo, kakor navaja pritožnik, da je bila s sklepom Višjega sodišča z dne 26.4.1996 in s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 18.4.1996 kršena pritožnikova pravica iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Vendar ne drži, kakor zatrjuje pritožnik, da je Ustavno sodišče to kršitev ugotovilo za čas od 18.10.1995 pa do dneva odprave pripora. O pritožnikovi ustavni pritožbi, ki jo je vložil 23.10.1995 zoper sklep Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu št. Ks 49/95 z dne 18.10.1995 in sproti razširjal na kasnejše sklepe o podaljševanju pripora, je Ustavno sodišče najprej odločilo s sklepom št. Up-155/95 z dne 4.6.1996. S tem sklepom pritožnikova ustavna pritožba zoper citirani sklep z dne 18.10.1995 in vse kasnejše sklepe, vse do sklepa Okrožnega sodišča št. Ks 13/96 z dne 18.4.1996, ni bila sprejeta v obravnavo. Zato o njej Ustavno sodišče v postopku odločanja o ustavni pritožbi tudi ni moglo odločati. Odločitev Ustavnega sodišča, na katero se sklicuje pritožnik, se nanaša torej šele na čas od 18.4.1996 dalje (točka 14 obrazložitve citirane odločbe), ko je bil izdan sklep, izpodbijan z ustavno pritožbo, ki jo je senat Ustavnega sodišča s sklepom št. Up-155/95 z dne 4.6.1996 sprejel v obravnavo.

S citirano odločbo Ustavno sodišče ni presojalo, ai je morebiti tudi s samim trajanjem kazenskega postopka kot celote kršena pritožnikova pravica iz 23. člena Ustave. Pritožnik to kršitev uveljavlja v tej ustavni pritožbi in z njo tudi utemeljuje izjemno obravnavo po izteku roka. Te kršitve pritožnik ne more uveljavljati v zvezi z izpodbijanimi sklepi o priporu, saj je o tem Ustavno sodišče že odločilo. Zatrjevanje kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zaradi trajanja postopka pa predstavlja zatrjevanje, da je državni organ - v tem primeru sodišče - opustil dejanje, ki bi ga bil po zakonu dolžan opraviti. Po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, v upravnem sporu pristojno sodišče tudi o zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika. Zato mora pritožnik v skladu z določbo prvega odstavka 51. člena ZUstS pred vložitvijo ustavne pritožbe poprej izčrpati to pravno sredstvo, da bi v postopku z ustavno priotožbo lahko uveljavljal zatrjevano kršitev človekove pravice.

Po določbi prvega odstavka 52. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Po določbi tretjega odstavka tega člena lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku roka iz prvega odstavka tega člena. Kakor je vidno iz doslej navedenega, pritožnik ni ponudil razlogov, ki bi utemeljevali izjemno odločanje, senat Ustavnega sodišča pa jih v okoliščinah te ustavne pritožbe tudi ni našel. Zato je bilo treba ustavno pritožbo kot očitno prepozno zavreči.

O stroških postopka je bilo odločeno v skladu z določbo prvega odstavka 34. člena ZUstS.

C.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi predsednik dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata

dr. Boštjan M. Zupančič