Jedro

Kljub temu, da je dolžničin ugovor vložen pred umikom predloga za izvršbo, je tudi v tem primeru potrebno zavreči ugovor zaradi odpadlega pravnega interesa, saj si dolžnica z odločitvijo o njem ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma izpodbijana odločitev v njen pravni položaj ne posega. Ugovoru dolžnice po izteku roka, v katerem je ta uveljavljala, da so ji bile v postopku osebnega stečaja odpuščene obveznosti, bi sodišče prve stopnje tako in tako, če bi bil ta utemeljen, lahko ugodilo le tako, da bi izvršbo ustavilo.

Stečajnega postopka nad dolžnico ni zakrivil upnik, niti ni upnik odgovoren za to, da je dolžnica v postopku osebnega stečaja dosegla odpust obveznosti (prav tako upnik ni bil dolžan ves čas spremljati potek stečajnega postopka nad dolžnico). Upnik je po prejemu dolžničinega ugovora zoper njo dejansko umaknil predlog za izvršbo, vložil ni niti odgovora na njen ugovor. Glede na navedeno ni mogoče šteti, da je upnik dolžnici neutemeljeno povzročil stroške ugovora.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdi.

II.Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršilni postopek ustavi (I . točka izreka sklepa), da se ugovor dolžnice A. A. zavrže (II. točka izreka sklepa) in da dolžnica A. A. sama nosi stroške ugovora (III. točka izreka sklepa).

2.Zoper II. in III. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnica. Navaja, da ima pravni interes, da sodišče vsebinsko odloči o vloženem ugovoru po določbi 56. člena ZIZ, zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. 0041 In 95/2011 z dne 23. 8. 2011, zato ker je razlog za vložitev ugovora potrebna vsebinska odločitev sodišča v zvezi z nastalimi pravnimi učinki izvedenega postopka osebnega stečaja pred Okrožnim sodiščem v Kranju in glede na nastale pravne učinke sklepa o odpustu obveznosti Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St 000/2019 z dne 20. 5. 2022. Kljub navedenemu je upnik uspel izterjati v tem postopku izvršbe od dolžnice denarne zneske v skupnem znesku 2.123,24 EUR. Tako je postal v tem oziru upnik neupravičeno obogaten, ter je bil zadevni ugovor izven roka po določbi 56. člena ZIZ potreben. Dolžnica je še vedno v negotovosti pred ponovno vložitvijo predloga za izvršbo, na podlagi istega izvršilnega naslova, s strani upnika, zaradi česar je potrebno, da sodišče vsebinsko odloči o vloženem ugovoru dolžnice, ne pa da ga je sodišče zavrglo. V konkretnem primeru je upnik dolžan dolžnici povrniti stroške ugovornega postopka, ker je bil njen ugovor potreben in tudi je vsebinsko utemeljen. Prav tako ni res, da bi upnik prostovoljno in takoj umaknil predlog za izvršbo zoper dolžnico, kakor tudi dolžnici ni vrnil prejete neupravičene obogatitve v tem postopku izvršbe. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo ustavilo izvršbo zoper tretjo dolžnico, njen ugovor po izteku roka pa je zavrglo zaradi odpadlega pravnega interesa. Prav tako pa dolžnici ni priznalo ugovornih stroškov, in sicer z obrazložitvijo, da je upnik predlog za izvršbo umaknil takoj po prejemu dolžničinega ugovora, sicer pa bi uveljavljani ugovorni razlog sodišče moralo upoštevati že samo in tako ni mogoče šteti, da je upnik dolžnici stroške povzročil neutemeljeno.

6.Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, vendar deloma iz drugih materialno pravnih razlogov. Ugovor je nedovoljen, če ga vloži oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je ugovoru odpovedala ali ga umaknila, ali če vlagatelj ugovora ni imel pravnega interesa zanj (četrti odstavek 343. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Osnovna predpostavka vsakega pravnega sredstva je namreč pravovarstvena potreba oziroma pravni interes (smiselno tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ta je podan le tedaj, če gre za odločitev, ki je stranki v škodo, ali, povedano drugače, če je s pravnim sredstvom mogoče doseči za stranko ugodnejšo rešitev. Ustavitev izvršilnega postopka je dolžniku nedvomno v korist, saj izvršilni postopek zajema prisilno izvršitev upnikove terjatve, ki ima za dolžnika tudi dodatne stroškovne posledice.

7.Če upnik med izvršilnim postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti umakne predlog za izvršbo, sodišče ustavi postopek (43. člen ZIZ). Umik izvršbe je namreč dispozitivno procesno dejanje upnika, za katerega le-ta od dolžnika ne potrebuje soglasja, zato v tem primeru sodišče le ustavi izvršbo (drugi odstavek 43. člena ZIZ). Kljub temu, da je dolžničin ugovor vložen pred umikom predloga za izvršbo, je tako tudi v tem primeru potrebno zavreči ugovor zaradi odpadlega pravnega interesa, saj si dolžnik z odločitvijo o njem ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma izpodbijana odločitev v njegov pravni položaj ne posega (primerjaj Jan Zobec, Lojze Ude, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 361 in sklepe VSL I p 464/2011, Ip 306/2013, Cpg 203/2004, Ip 606/2008, VSC I Ip 311/2008 in I Ip 11/2018 ter druge). Ugovoru dolžnice po izteku roka, v katerem je ta uveljavljala, da so ji bile v postopku osebnega stečaja odpuščene obveznosti, bi sodišče prve stopnje tako in tako, če bi bil ta utemeljen, lahko ugodilo le tako, da bi izvršbo ustavilo. Ustavitev izvršbe dolžnici tudi ne preprečuje vložitve predloga za nasprotno izvršbo, če meni, da bi bil ta utemeljen. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora dolžnice po izteku roka je tako pravilna.

8.Prav tako pa je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da dolžnica sama krije svoje stroške ugovora. Stečajnega postopka nad dolžnico ni zakrivil upnik, niti ni upnik odgovoren za to, da je dolžnica v postopku osebnega stečaja dosegla odpust obveznosti (prav tako upnik ni bil dolžan ves čas spremljati potek stečajnega postopka nad dolžnico). Upnik je po prejemu dolžničinega ugovora zoper njo dejansko umaknil predlog za izvršbo, vložil ni niti odgovora na njen ugovor. Glede na navedeno ni mogoče šteti, da je upnik dolžnici neutemeljeno povzročil stroške ugovora, zato je sodišče prve stopnje na podlagi šestega odstavka 38. člena ZIZ pravilno odločilo, da dolžnica sama krije svoje stroške, ki so ji nastali z ugovorom.

9.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 38, 38/6, 43, 43/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.