Up-738/03-4

12. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 21. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 908/2003 z dne 1. 10. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru št. P 719/99 z dne 5. 5. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

V pravdnem postopku je bil zavrnjen zahtevek pritožnika (tedaj tožnika) za ugotovitev, da je zaznamba začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi "pravno neveljavna" in da se "naloži zemljiški knjigi brisanje te zaznambe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja". V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je v času preden je bila zoper tedanjo lastnico vpisana omenjena začasna odredba, z njo sklenil kupno pogodbo za to nepremičnino. Navaja, da tedaj do zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice še ni prišlo, vendar pa je, kot meni, prodajalec že s sklenitvijo pogodbe in izročitvijo kupcu v posest izgubil tudi dejansko razpolago. Zato naj proti prodajalcu že od tedaj naprej kakršna koli začasna odredba prepovedi odtujitve in obremenitve več ne bi bila možna.

Nasprotuje tudi stališču sodišč prve in druge stopnje, da je izbrisna tožba po pravilih tedaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 - v nadaljevanju ZZK) možna le zoper vknjižbe (v obravnavani zadevi pa gre za zaznambo) in le v korist osebe, ki meni, da je z vknjižbo določene pravice, ki je iz materialnopravnega razloga neveljavna, oškodovana v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Meni, da je odločitev očitno napačna in s tem arbitrarna. S tem smiselno uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Meni, da gre tudi za dopuščanje posega v lastnino mimo veljavnih predpisov in s tem za poseg v pravico do zasebne lastnine po 33. členu Ustave.

Izpodbijani sodbi glede vidikov, ki jih izpostavlja pritožnik, ni mogoče očitati niti, da je očitno napačna ter s tem arbitrarna oziroma samovoljna (prepoved sodniške samovolje pa je izraz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave), niti da temelji na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika pravice do zasebne lastnine po 33. členu Ustave nedopustno.

Z vidika pravice do zasebne lastnine po 33. členu Ustave ni sporno pravno stališče, da je izbrisna tožba po ZZK sredstvo, ki omogoča pravno varstvo zoper vknjižene pravice, ne pa zoper zaznambo začasne odredbe. Enako velja tudi za pravno stališče, da ni bistveno, če je že pred trenutkom, ko je bila zoper lastnico izdana (in v zemljiški knjigi zaznamovana) začasna odredba prepovedi odsvojitve in obremenitve nepremičnine, lastnica sklenila prodajno pogodbo glede te nepremičnine s tretjo osebo, vendar pa do izpolnitve te obveznosti (torej do prenosa lastninske pravice z vknjižbo v zemljiški knjigi) še ni prišlo. Lastninske pravice na sporni nepremičnini pritožnik, kar je nesporno, v trenutku, ko je bila v zemljiški knjigi zaznamovana začasna odredba zoper lastnico, ni pridobil in tudi zato je očitno, da s to začasno odredbo njegova ustavna pravica do zasebne lastnine ni mogla biti prekršena.

Obe za pritožnika sporni stališči sta v obrazložitvah sodb sodišč prve in druge stopnje tudi razumno obrazloženi (in Ustavnemu sodišču teh razlogov ni treba ponavljati), zato izpodbijani sodbi tudi ni mogoče očitati, da bi bila očitno napačna oziroma brez razumne pravne obrazložitve.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kakor jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger