Jedro

Če iz vsebine pogodbe izhaja, da gre dejansko za odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini med pogodbenima strankama, se uporabijo določbe zakona o davku na promet nepremičnin, čeprav sta pogodbeni stranki pogodbo označili kot: pogodbo o brezplačnem prenosu vlog oziroma deležev, s tem, da sta v upravnem sporu kot tožnici trdili, da taka pogodba ne pomeni odplačnega prenosa nepremičnine, pač pa le dokončno poravnavo njunih medsebojnih deležev v enaki vrednosti zaradi nastale poslovne spremembe na strani kupca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Izpostava tožene stranke je izdala odločbo z dne 29.6.1992, s katero je na podlagi 12. člena zakona o davku na promet nepremičnin zavezancu odmerila od davčne osnove 10.098.000 SIT davek na promet nepremičnin po stopnji 2 % v znesku 201.960 SIT; s tem, da mora odmerjeni davek plačati v 30-ih dneh po vročitvi prvostopne odločbe; po preteku tridesetdnevnega roka se bodo zavezancu zaračunale obresti in se bo uvedla prisilna izterjava; navedla je tudi, da vložena pritožba ne zadrži plačila oziroma izterjave odmerjenega davka.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožečih strank proti navedeni prvostopni odločbi. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da je bila dne 18.4.1990 sklenjena med tožečo stranko in ... prodajna pogodba, s katero je ... prodal gospodarsko poslopje z zemljiščem parc. št. 317 in 28/2 vl.št. 1522 ... za dogovorjeno kupnino v znesku 2.030.000 takratnih din. Kot je razvidno iz zaznamka prvostopnega organa, pogodba ni bila realizirana, ker pogodbe javno pravobranilstvo ni potrdilo. Pogodbeni stranki sta nato dne 25.10.1990 sklenili pogodbo o vlaganju. Dne 18.4.1991 pa še aneks k tej pogodbi in se dogovorili, da zaradi sklenjenega sporazuma o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju vloži ... prej navedene nepremičnine v podjetje ..., ki s tem pridobi lastninsko pravico na gospodarskem poslopju "..., na zemljiščih pa pravico uporabe. ... pa se je pogodbeno zavezal, da bo v okviru najmanj petletnega trajanja sporazuma preskrbel ... tolikšen obseg del, da bo ta s svojimi storitvami realiziral povprečno letno kot dohodek najmanj 1.000.000 takratnih din. Pogodbeni stranki sta nato dne 31.7.1991 sklenili "pogodbo o brezplačnem prenosu vlog oziroma deležev" in se z njo ponovno dogovorili, da prenese ... lastninsko pravico na prej navedenih nepremičninah na ..., ta pa prenese svoj "delež" iz 1. člena pogodbe o vlaganju na ... tako, da na denarnih sredstvih iz 1. člena te pogodbe pridobi ... pravico razpolaganja na račun deleža v vrednosti, kot ga prenese na ... Po mnenju tožene stranke je iz vsebine predložene pogodbe o brezplačnem prenosu vlog oziroma deležev razvidno, da je bil s sklenitvijo te pogodbe dejansko izvršen odplačni prenos lastninske pravice na nepremičninah, ker so se, kot je to pravilno ugotovil prvostopni organ, vlaganja pogodbenih strank z namenom tesnega poslovnega sodelovanja, določena v pogodbi o vlaganju, s sklenitvijo pogodbe o brezplačnem prenosu vlog oziroma deležev spremenila v odplačni prenos lastninske pravice na nepremičninah. Ker so bila pogodbena razmerja dokončno urejena šele s pogodbo z dne 31.7.1991, je po mnenju tožene stranke v skladu z določbo 8. člena zakona o davku na promet nepremičnin tega dne nastala davčna obveznost. Sklicevanje tožečih strank, da je odmerni organ dne 23.8.1991 odločil, da navedena pogodba ne podleže plačilu davka, je po mnenju tožene stranke brezpredmetno, ker tožečima strankama taka odločba pred izdajo prvostopne odločbe ni bila izdana. Glede na navedeno tožena stranka pritožbi tožečih strank ni mogla ugoditi.

Tožeči stranki v tožbi navajata, da je prvostopni organ napačno ugotovil dejansko stanje in tudi napačno uporabil materialno pravo, ker je predloženo pogodbo o brezplačnem prenosu vlog oziroma deležev obravnaval kot odplačni prenos, kar je po njunem mnenju v nasprotju z vsebino pogodbe in voljo pogodbenih strank. Iz same pogodbe je namreč razvidno, da je bil promet nepremičnine izveden že s pogodbo o vlaganju, ki sta jo stranki sklenili dne 25.10.1990, prenos nepremičnine pa vknjižen v zemljiško knjigo s sklepom enote temeljnega sodišča dne 10.12.1991. Po njunem mnenju je bil torej prenos nepremičnine izveden že v letu 1990. S pogodbo o brezplačnem prenosu vlog oziroma deležev stranki nista izvedli prometa nepremičnin po določbah zakona o davku na promet nepremičnin, saj je nepremičnina že vpisana v zemljiški knjigi na ... . ... tudi ne more biti prodajalec nepremičnine, ki jo je na ... prenesel že na podlagi pogodbe o vlaganju. ... to nepremičnino vodi v glavni knjigi in knjigi osnovnih sredstev že od leta 1990. S pogodbo o brezplačnem prenosu vlog oziroma deležev sta stranki drugače uredili medsebojne odnose tako, da nimata druga v drugi svojih vlog, kot sta jih opredelili s pogodbama o vlaganju v letu 1990. Po njunem mnenju pogodba o brezplačnem prenosu vlog oziroma deležev torej ne pomeni prometa z nepremičnino v smislu davčnih predpisov. Zato je prvostopni organ zmotno uporabil materialno pravo in tožeči stranki z odločbo neupravičeno naložil plačilo davka na promet nepremičnin. Smiselno predlagata, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/90 - ZDPN) je po tem zakonu promet nepremičnin odplačni prenos lastninske pravice na nepremičninah in odplačni prenos pravice uporabe nepremičnin v javni lastnini (1. odstavek 2. člena); zavezanec za prometni davek je prodajalec nepremičnine (1. odstavek 4. člena); davčna osnova za prometni davek je dogovorjena prodajna cena; če dogovorjena prodajna cena ne ustreza ceni nepremičnine, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času nastanka davčne obveznosti, je davčna osnova v odmernem postopku ugotovljena vrednost nepremičnine (1. in 2. odstavek 5. člena); stopnja prometnega davka je 2 % (6. člen); prometni davek se odmeri po predpisih, ki so veljali na dan nastanka davčne obveznosti (7. člen); davčna obveznost nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji oziroma zamenjavi nepremičnine (1. odstavek 8. člena).

Po presoji sodišča je bistveno v tej zadevi, ali je mogoče citirano pogodbo z dne 31.7.1991 šteti za odplačni prenos lastninske pravice na navedeni nepremičnini (2. člen citiranega zakona) ali ne. Sodišče meni, da je v konkretnem primeru s sklenitvijo te pogodbe med tožečima strankama prišlo do odplačnega prenosa lastninske pravice na navedeni nepremičnini, pri čemer je bila tožeča stranka L. prodajalec, L.L. (kot pravni prednik tožeče stranke A.) pa kupec navedene nepremičnine. Čeprav sta navedeni pogodbeni stranki to pogodbo označili kot pogodbo o brezplačnem prenosu vlog oziroma deležev, sta s to pogodbo glede na njeno vsebino (1., 2. in 3. člen) dokončno z 31.7.1991 izvršili odplačni prenos lastninske pravice na navedeni nepremičnini, saj se v njej sklicujeta na poprej sklenjeno pogodbo med istima strankama o vlaganju z dne 25.10.1990 (2. člen) in na aneks k tej pogodbi z dne 18.4.1991, v kateri sta se isti pogodbeni stranki dogovorili za prodajno ceno v višini 2.030.000 takratnih din na podlagi cenilnega poročila sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke z dne 10.3.1990. Zato sta po presoji sodišča pravilni odločitvi prvostopnega organa v prvostopni odločbi in tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je bil v konkretnem primeru s sklenitvijo navedene pogodbe z dne 31.7.1991 dejansko izvršen odplačni prenos navedenih nepremičnin, saj so se vlaganja pogodbenih strank po navedeni pogodbi o vlaganju s sklenitvijo pogodbe z dne 31.7.1991 spremenila v odplačni prenos nepremičnin, kar ustreza prometu nepremičnin po citirani določbi 1. odstavka 2. člena navedenega zakona. Zato je po presoji sodišča, glede na vse navedeno, tudi pravilno sklepanje tožene stranke v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da je, skladno s citirano določbo 1. odstavka 8. člena navedenega zakona, dne 31.7.1991 nastala davčna obveznost, ker so bila pogodbena razmerja med navedenima strankama dokončno urejena s citirano pogodbo, sklenjeno na ta dan.

Glede na navedeno so neupoštevne nasprotne tožbene navedbe o tem, da citirane pogodbe ni mogoče šteti za promet z nepremičnino v smislu navedenega zakona. Tak odplačni prenos nepremičnin je podvržen plačilu davka na promet nepremičnin po navedenem zakonu s tem, da je zavezanec za ta davek tožeča stranka kot prodajalec (2. in 4. člen navedenega zakona). Pravice tožeče stranke A., ki je dne 1.10.1991 postala pravni naslednik L.L. kot kupca, pa v konkretni zadevi niso prizadete, saj se kupec ni zavezal, da bo pogodbeno prevzel obveznost plačila prometnega davka po določbi 3. odstavka 4. člena navedenega zakona.

Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS), ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporablja kot republiški predpis.