28. 6. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Aleša Rihtariča, Borovnica, na seji 28. junija 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti "Pobude stranke Resni.ca volivcem za vložitev Predloga za začetek postopka za spremembo 18. in 51. člena Ustave z osnutkom Ustavnega zakona o spremembi 18. in 51. člena Ustave" se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija "Pobudo volivcem za vložitev Predloga za začetek postopka za spremembo 18. in 51. člena Ustave z osnutkom Ustavnega zakona o spremembi 18. in 51. člena Ustave", ki jo je vložila stranka Resni.ca (v nadaljevanju Pobuda za spremembo Ustave). Nasprotuje predlagani spremembi 51. člena Ustave, ki naj bi pomenila kršitev celotne Ustave in vseh njenih temeljev, ki zagotavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine. Meni, da referendum o predlagani spremembi Ustave ne bi smel biti razpisan, ker nasprotuje prepovedi razpisa referenduma o zakonu ali spremembi Ustave, ki odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in drugo protiustavnost, ter se pri tem sklicuje na 90. člen Ustave. Pobudnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj zadevo obravnava absolutno prednostno ter prepove predlog za spremembo Ustave, ki je predmet izpodbijane Pobude za spremembo Ustave, in razpis referenduma.

2.Pobudnik navaja, da vlaga "zahtevo za oceno ustavnosti po nujnem postopku", medtem ko sebe naslavlja kot "pobudnika za oceno ustavnosti po nujnem postopku". Pobudnik ni kvalificiran predlagatelj, ki bi bil na podlagi 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) upravičen z zahtevo začeti postopek za oceno ustavnosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanja javnih pooblastil, niti ne gre za situacijo, ko bi mu vložitev zahteve omogočal Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo in 52/20 – v nadaljevanju ZRLI). Ustavno sodišče je zato njegovo vlogo obravnavalo kot pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Pobude za spremembo Ustave.

3.Pobuda je, kot pravno sredstvo pred Ustavnim sodiščem, urejena v drugem odstavku 162. člena Ustave. Ta določa, da lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Podrobneje pa je pobuda urejena v ZUstS. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZUstS lahko da posameznik pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. V skladu s tretjim odstavkom 61. člena ZUstS lahko pobudo za razrešitev spora glede pristojnosti vloži stranka v postopku, zaradi katerega je prišlo do spora glede pristojnosti za odločanje. V skladu s prvim odstavkom 68. člena ZUstS pa lahko vsakdo vloži pobudo za oceno protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank.

4.Pobudnik izpodbija Pobudo za spremembo Ustave, ker naj bi predlagana sprememba 51. člena Ustave pomenila kršitev z Ustavo zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Izpodbijana Pobuda za spremembo Ustave ni predpis. Gre za akt zakonsko določenega pobudnika (prvi odstavek 59. člena ZRLI), usmerjen v oblikovanje predloga volivcev za začetek postopka za spremembo Ustave (prvi odstavek 168. člena Ustave). Na podlagi vložene pobude volivcem za vložitev predloga za spremembo Ustave predsednik Državnega zbora določi rok za zbiranje podpisov v podporo pobudi, ki jo mora v šestdesetih dneh podpreti najmanj trideset tisoč volivcev (drugi odstavek 59. člena ZRLI). V primeru zadostne podpore ti volivci skupaj predstavljajo upravičenega predlagatelja za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo Ustave. O tem, ali se na podlagi vloženega predloga začne postopek za spremembo Ustave, pa odloča Državni zbor na podlagi poročila Ustavne komisije (174. do 178. člen PoDZ-1).

5.Izpodbijana Pobuda za spremembo Ustave glede na navedeno ni akt, ki bi ga bilo Ustavno sodišče pristojno presojati v postopku za presojo ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. Pobudnik tudi ne zahteva rešitve spora glede pristojnosti za odločanje v posameznem postopku niti s svojimi očitki ne zatrjuje protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank. Pobuda po svoji vsebini ne ustreza niti nobeni drugi z Ustavo in zakoni določeni pristojnosti Ustavnega sodišča. Zato jo je bilo treba skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS zavreči.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Primerjaj peti odstavek 21.a člena ZRLI.

[2]Prvi odstavek 59. člena ZRLI določa, da lahko da pobudo volivcem za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo Ustave oziroma predloga zakona vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov.

[3]V skladu z navedeno določbo Ustave lahko da predlog za začetek postopka za spremembo Ustave dvajset poslancev Državnega zbora, Vlada ali najmanj trideset tisoč volivcev. Vsebinsko enako določbo vsebujeta tudi prvi odstavek 57. člena ZRLI in prvi odstavek 173. člena Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17 in 46/20 – v nadaljevanju PoDZ-1). Slednji Ustavo dopolnjuje tako, da poleg upravičenih predlagateljev določa tudi, da ti predlog predložijo predsedniku Državnega zbora, ter jim nalaga obveznost določitve predstavnika.