13. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., in C. C. iz Ž., ki jo po pooblastilu njene zakonite zastopnice A. A. zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in C. C. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 674/2005 z dne 25. 5. 2005 v zvezi s sodbo in sklepom Upravnega sodišča št. U 350/2005 z dne 30. 3. 2005, z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 1822/09-XVII-231.875-01 z dne 31. 12. 2004 in s sklepom Upravne enote Velenje št. 252-1969/2000 z dne 21. 7. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V upravnem postopku je Upravna enota Velenje zavrgla zahtevi pritožnic za vrnitev začasnega zatočišča v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za notranje zadeve je z odločbo zavrnilo pritožbi zoper sklep prvostopenjskega upravnega organa. Zoper navedeno odločitev sta pritožnici vložili tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbi in potrdilo odločitev Upravnega sodišča.

2.Pritožnici zatrjujeta kršitev 5., 14., 21., 22., 23., 25. in 48. člena Ustave. Navajata, da jima zaradi nezakonitega ravnanja uradne osebe pri prvostopenjskem organu ni bilo omogočeno vložiti vlogo, s katero bi lahko zahtevali potrditev začasnega zatočišča na podlagi 30. člena Zakona o začasnem zatočišču (Uradni list RS, št. 20/97 in nasl. – v nadaljevanju ZZZat) in Uredbe o pridobitvi začasnega zatočišča za državljane Republike Bosne in Hercegovine (Uradni list RS, št. 41/97 in nasl. – v nadaljevanju Uredba). Zato jima ni bil nikoli izdan posamičen akt, s katerim naj bi se odločilo o njuni pravici. Menita, da upravna organa in sodišči niso obrazložili, zakaj se ne strinjajo z njunimi dokazi. Sodišči se naj ne bi opredelili do vseh navedb pritožnic. S takšnim ravnanjem naj bi bila kršena 23. in 25. člen Ustave. Pritožnicama naj bi bila ves čas postopka kršena tudi pravica pribežališča (48. člen Ustave). Zatrjujeta, da jima zaradi narodne pripadnosti ni bilo omogočeno, da bi kot drugi begunci iz Bosne in Hercegovine vložili prošnjo za podaljšanje začasnega zatočišča, zato naj bi jima bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Ker sodišči nista odpravili vseh protiustavnosti, naj bi bil kršen tudi 5. člen Ustave. Z ravnanjem uradne osebe pri prvostopenjskem upravnem organu naj bi bil kršen tudi 21. člen Ustave (varstvo človekove osebnosti in dostojanstva).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem postopku. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnici z večino navedb v ustavni pritožbi predvsem oporekata pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in pravilnosti dokazne ocene sodišč, kar pa, kot je obrazloženo zgoraj, ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče lahko pravilnost ugotovitve dejanskega stanja preizkuša le posredno; namreč le s presojo, ali je bilo v postopku ugotavljanja dejstev kršeno kakšno ustavno jamstvo procesne narave. Pritožnici na splošno zatrjujeta, da sodišči nista obrazložili svoje odločitve in da nista odločili o vseh navedbah pritožnice. Iz 22. člena Ustave med drugim izhaja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost in da se do tistih navedb, ki so za odločitev o zadevi bistvene, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Ni pa se dolžno opredeliti do tistih navedb, ki za odločitev o zadevi niso bistvene, ter do tistih, ki so očitno neutemeljene. Zahteva po obrazloženosti upravne odločbe in obveznost sodišča, da odgovori na relevantne tožbene navedbe, sta del pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave. Ob upoštevanju navedenih izhodišč se izkaže, da so očitki pritožnic neutemeljeni. Iz vsebine izpodbijanega sklepa prvostopenjskega upravnega organa izhaja, da pritožnici v dokaznem postopku nista dokazali, da jima posamičen akt na podlagi 30. člena ZZZat in Uredbe ni bil izdan zaradi nezakonitega ravnanja uradne osebe organa prve stopnje. S tako odločitvijo prvostopenjskega organa so se strinjali tudi Ministrstvo za notranje zadeve, Upravno sodišče in Vrhovno sodišče, ki so svoje odločitve ustrezno obrazložili ter odgovorili na pravno relevantne navedbe pritožnic. Zgolj nezadovoljstvo pritožnic z odločitvijo in nestrinjanje z dokazno oceno sodišč ter dejstvo, da pritožnici s pravnimi sredstvi nista uspeli, pa še ne izkazuje zatrjevane kršitve ustavnih procesnih jamstev iz 22. in 25. člena Ustave. Iz istih razlogov je tudi neutemeljeno zatrjevanje kršitve 21. in 23. člena Ustave.

5.Za kršitev 14. člena Ustave bi lahko šlo, če bi bili pritožnici neenako obravnavani zaradi njune narodnostne pripadnosti. Vendar teh trditev pritožnici z ničimer ne utemeljita. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo pa za utemeljitev kršitev 14. člena Ustave ne zadostuje.

6.Očitno neutemeljeno je sklicevanje na kršitev 48. člena Ustave, ki v mejah zakona priznava pravico do pribežališča pred preganjanjem, ne pa pravice do začasnega zatočišča. Zato se v postopku pridobitve začasnega zatočišča pritožnici ne moreta sklicevati na kršitev 48. člena Ustave. Ker 5. člen Ustave spada med temeljna ustavna načela, se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

7.Ker z izpodbijanimi akti očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujeta pritožnici, Ustavno sodišče ustave pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan