Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Nedvomno je sicer podan interes pritožnikov za vložitev pritožb zoper oprostilno sodbo, ker je jasno, da izrek oprostilne sodbe iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP za obdolženca predstavlja ugodnejšo odločitev v primerjavi z izrekom oprostilne sodbe po 4. točki člena 358 ZKP; ugotovitev sodišča, da kaznivo dejanje (oziroma kazenska odgovornost) obdolžencu ni dokazano, pomeni zanj ugodnejši izid postopka, kot če sodišče obdolženca oprosti iz razloga, ker je podano nesorazmerje med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.

Nedvomno je sicer podan interes pritožnikov za vložitev pritožb zoper oprostilno sodbo, ker je jasno, da izrek oprostilne sodbe iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP za obdolženca predstavlja ugodnejšo odločitev v primerjavi z izrekom oprostilne sodbe po 4. točki člena 358 ZKP; ugotovitev sodišča, da kaznivo dejanje (oziroma kazenska odgovornost) obdolžencu ni dokazano, pomeni zanj ugodnejši izid postopka, kot če sodišče obdolženca oprosti iz razloga, ker je podano nesorazmerje med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.

Nedvomno je sicer podan interes pritožnikov za vložitev pritožb zoper oprostilno sodbo, ker je jasno, da izrek oprostilne sodbe iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP za obdolženca predstavlja ugodnejšo odločitev v primerjavi z izrekom oprostilne sodbe po 4. točki člena 358 ZKP; ugotovitev sodišča, da kaznivo dejanje (oziroma kazenska odgovornost) obdolžencu ni dokazano, pomeni zanj ugodnejši izid postopka, kot če sodišče obdolženca oprosti iz razloga, ker je podano nesorazmerje med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.

Nedvomno je sicer podan interes pritožnikov za vložitev pritožb zoper oprostilno sodbo, ker je jasno, da izrek oprostilne sodbe iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP za obdolženca predstavlja ugodnejšo odločitev v primerjavi z izrekom oprostilne sodbe po 4. točki člena 358 ZKP; ugotovitev sodišča, da kaznivo dejanje (oziroma kazenska odgovornost) obdolžencu ni dokazano, pomeni zanj ugodnejši izid postopka, kot če sodišče obdolženca oprosti iz razloga, ker je podano nesorazmerje med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.

Razlogovanje prvostopenjskega sodišča v delu, kjer institut dejanja majhnega pomena v povezavi s posledicami kazenskega pregona veže na abstraktno težo očitanega kaznivega dejanja in zahtevnost potrebnega dokaznega postopka, izkazuje nerazumevanje zakonske določbe iz 4. točke člena 358 ZKP in posledično njeno napačno uporabo glede ključne zahteve, da je predpogoj tega procesnega instituta ugotovitev, da so z gotovostjo dokazani vsi objektivni in subjektivni zakonski znaki in elementi obravnavanega kaznivega dejanja, na kar vse upravičeno opozarjajo pritožniki.

Razlogovanje prvostopenjskega sodišča v delu, kjer institut dejanja majhnega pomena v povezavi s posledicami kazenskega pregona veže na abstraktno težo očitanega kaznivega dejanja in zahtevnost potrebnega dokaznega postopka, izkazuje nerazumevanje zakonske določbe iz 4. točke člena 358 ZKP in posledično njeno napačno uporabo glede ključne zahteve, da je predpogoj tega procesnega instituta ugotovitev, da so z gotovostjo dokazani vsi objektivni in subjektivni zakonski znaki in elementi obravnavanega kaznivega dejanja, na kar vse upravičeno opozarjajo pritožniki.

Razlogovanje prvostopenjskega sodišča v delu, kjer institut dejanja majhnega pomena v povezavi s posledicami kazenskega pregona veže na abstraktno težo očitanega kaznivega dejanja in zahtevnost potrebnega dokaznega postopka, izkazuje nerazumevanje zakonske določbe iz 4. točke člena 358 ZKP in posledično njeno napačno uporabo glede ključne zahteve, da je predpogoj tega procesnega instituta ugotovitev, da so z gotovostjo dokazani vsi objektivni in subjektivni zakonski znaki in elementi obravnavanega kaznivega dejanja, na kar vse upravičeno opozarjajo pritožniki.

Razlogovanje prvostopenjskega sodišča v delu, kjer institut dejanja majhnega pomena v povezavi s posledicami kazenskega pregona veže na abstraktno težo očitanega kaznivega dejanja in zahtevnost potrebnega dokaznega postopka, izkazuje nerazumevanje zakonske določbe iz 4. točke člena 358 ZKP in posledično njeno napačno uporabo glede ključne zahteve, da je predpogoj tega procesnega instituta ugotovitev, da so z gotovostjo dokazani vsi objektivni in subjektivni zakonski znaki in elementi obravnavanega kaznivega dejanja, na kar vse upravičeno opozarjajo pritožniki.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožbama zagovornikov obdolženega A. A. in obdolžene pravne osebe B. d.o.o. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se besedilo "iz razloga po 4. točki člena 358 Zakona o kazenskem postopku" nadomesti z besedilom "iz razloga po 3. točki člena 358 Zakona o kazenskem postopku".

I.Pritožbama zagovornikov obdolženega A. A. in obdolžene pravne osebe B. d.o.o. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se besedilo "iz razloga po 4. točki člena 358 Zakona o kazenskem postopku" nadomesti z besedilom "iz razloga po 3. točki člena 358 Zakona o kazenskem postopku".

I.Pritožbama zagovornikov obdolženega A. A. in obdolžene pravne osebe B. d.o.o. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se besedilo "iz razloga po 4. točki člena 358 Zakona o kazenskem postopku" nadomesti z besedilom "iz razloga po 3. točki člena 358 Zakona o kazenskem postopku".

I.Pritožbama zagovornikov obdolženega A. A. in obdolžene pravne osebe B. d.o.o. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se besedilo "iz razloga po 4. točki člena 358 Zakona o kazenskem postopku" nadomesti z besedilom "iz razloga po 3. točki člena 358 Zakona o kazenskem postopku".

II.V preostalem se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.V preostalem se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.V preostalem se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.V preostalem se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obdolženega A. A. in obdolženo pravno osebo iz razloga po 4. točki člena 358 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbenega očitka, po katerem naj bi obdolženi storil kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, obdolžena pravna oseba pa naj bi bila kazensko odgovorna za kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 v zvezi z 42. členom KZ-1 ter 1. točko 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) v zvezi z 10. točko 25. člena ZOPOKD. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki zakonitega zastopnika obdolžene pravne osebe ter potrebni izdatki in nagrada zagovornikov obdolženca in obdolžene pravne osebe obremenjujejo proračun.

1.Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obdolženega A. A. in obdolženo pravno osebo iz razloga po 4. točki člena 358 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbenega očitka, po katerem naj bi obdolženi storil kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, obdolžena pravna oseba pa naj bi bila kazensko odgovorna za kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 v zvezi z 42. členom KZ-1 ter 1. točko 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) v zvezi z 10. točko 25. člena ZOPOKD. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki zakonitega zastopnika obdolžene pravne osebe ter potrebni izdatki in nagrada zagovornikov obdolženca in obdolžene pravne osebe obremenjujejo proračun.

1.Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obdolženega A. A. in obdolženo pravno osebo iz razloga po 4. točki člena 358 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbenega očitka, po katerem naj bi obdolženi storil kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, obdolžena pravna oseba pa naj bi bila kazensko odgovorna za kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 v zvezi z 42. členom KZ-1 ter 1. točko 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) v zvezi z 10. točko 25. člena ZOPOKD. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki zakonitega zastopnika obdolžene pravne osebe ter potrebni izdatki in nagrada zagovornikov obdolženca in obdolžene pravne osebe obremenjujejo proračun.

1.Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obdolženega A. A. in obdolženo pravno osebo iz razloga po 4. točki člena 358 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbenega očitka, po katerem naj bi obdolženi storil kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, obdolžena pravna oseba pa naj bi bila kazensko odgovorna za kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 v zvezi z 42. členom KZ-1 ter 1. točko 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) v zvezi z 10. točko 25. člena ZOPOKD. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki zakonitega zastopnika obdolžene pravne osebe ter potrebni izdatki in nagrada zagovornikov obdolženca in obdolžene pravne osebe obremenjujejo proračun.

2.Zoper navedeno sodbo so vložili pritožbi zagovorniki obdolženega A. A. in zagovornik obdolžene pravne osebe. Prvi so vložili pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlagali, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da oprostilno sodbo izreče iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP, zagovornik obdolžene pravne osebe pa je vložil pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da izreče oprostilno sodbo iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločitev sodišču prve stopnje.

2.Zoper navedeno sodbo so vložili pritožbi zagovorniki obdolženega A. A. in zagovornik obdolžene pravne osebe. Prvi so vložili pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlagali, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da oprostilno sodbo izreče iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP, zagovornik obdolžene pravne osebe pa je vložil pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da izreče oprostilno sodbo iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločitev sodišču prve stopnje.

2.Zoper navedeno sodbo so vložili pritožbi zagovorniki obdolženega A. A. in zagovornik obdolžene pravne osebe. Prvi so vložili pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlagali, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da oprostilno sodbo izreče iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP, zagovornik obdolžene pravne osebe pa je vložil pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da izreče oprostilno sodbo iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločitev sodišču prve stopnje.

2.Zoper navedeno sodbo so vložili pritožbi zagovorniki obdolženega A. A. in zagovornik obdolžene pravne osebe. Prvi so vložili pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlagali, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da oprostilno sodbo izreče iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP, zagovornik obdolžene pravne osebe pa je vložil pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da izreče oprostilno sodbo iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločitev sodišču prve stopnje.

3.Zagovorniki obdolžene pravne osebe so predlagali izvedbo pritožbene seje v skladu z določbo člena 378 ZKP, čemur pritožbeno sodišče ni sledilo. Upoštevaje določbo člena 445 ZKP niti predsednica senata niti senat namreč nista presodila, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari, ob čemer pritožniki tudi niso izpostavili ključnih razlogov, ki so jih vodili k podaji navedenega predloga.

3.Zagovorniki obdolžene pravne osebe so predlagali izvedbo pritožbene seje v skladu z določbo člena 378 ZKP, čemur pritožbeno sodišče ni sledilo. Upoštevaje določbo člena 445 ZKP niti predsednica senata niti senat namreč nista presodila, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari, ob čemer pritožniki tudi niso izpostavili ključnih razlogov, ki so jih vodili k podaji navedenega predloga.

3.Zagovorniki obdolžene pravne osebe so predlagali izvedbo pritožbene seje v skladu z določbo člena 378 ZKP, čemur pritožbeno sodišče ni sledilo. Upoštevaje določbo člena 445 ZKP niti predsednica senata niti senat namreč nista presodila, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari, ob čemer pritožniki tudi niso izpostavili ključnih razlogov, ki so jih vodili k podaji navedenega predloga.

3.Zagovorniki obdolžene pravne osebe so predlagali izvedbo pritožbene seje v skladu z določbo člena 378 ZKP, čemur pritožbeno sodišče ni sledilo. Upoštevaje določbo člena 445 ZKP niti predsednica senata niti senat namreč nista presodila, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari, ob čemer pritožniki tudi niso izpostavili ključnih razlogov, ki so jih vodili k podaji navedenega predloga.

4.Pritožbi sta utemeljeni.

4.Pritožbi sta utemeljeni.

4.Pritožbi sta utemeljeni.

4.Pritožbi sta utemeljeni.

5.Pritožniki upravičeno ugotavljajo, da je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP, saj je, v ključnem, izrek sodbe v nasprotju z njenimi razlogi.

5.Pritožniki upravičeno ugotavljajo, da je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP, saj je, v ključnem, izrek sodbe v nasprotju z njenimi razlogi.

5.Pritožniki upravičeno ugotavljajo, da je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP, saj je, v ključnem, izrek sodbe v nasprotju z njenimi razlogi.

5.Pritožniki upravičeno ugotavljajo, da je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP, saj je, v ključnem, izrek sodbe v nasprotju z njenimi razlogi.

6.Nedvomno je sicer podan interes pritožnikov za vložitev pritožb zoper oprostilno sodbo1, ker je jasno, da izrek oprostilne sodbe iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP za obdolženca predstavlja ugodnejšo odločitev v primerjavi z izrekom oprostilne sodbe po 4. točki člena 358 ZKP; ugotovitev sodišča, da kaznivo dejanje (oziroma kazenska odgovornost) obdolžencu ni dokazano, pomeni zanj ugodnejši izid postopka, kot če sodišče obdolženca oprosti iz razloga, ker je podano nesorazmerje med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.

6.Nedvomno je sicer podan interes pritožnikov za vložitev pritožb zoper oprostilno sodbo1, ker je jasno, da izrek oprostilne sodbe iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP za obdolženca predstavlja ugodnejšo odločitev v primerjavi z izrekom oprostilne sodbe po 4. točki člena 358 ZKP; ugotovitev sodišča, da kaznivo dejanje (oziroma kazenska odgovornost) obdolžencu ni dokazano, pomeni zanj ugodnejši izid postopka, kot če sodišče obdolženca oprosti iz razloga, ker je podano nesorazmerje med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.

6.Nedvomno je sicer podan interes pritožnikov za vložitev pritožb zoper oprostilno sodbo1, ker je jasno, da izrek oprostilne sodbe iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP za obdolženca predstavlja ugodnejšo odločitev v primerjavi z izrekom oprostilne sodbe po 4. točki člena 358 ZKP; ugotovitev sodišča, da kaznivo dejanje (oziroma kazenska odgovornost) obdolžencu ni dokazano, pomeni zanj ugodnejši izid postopka, kot če sodišče obdolženca oprosti iz razloga, ker je podano nesorazmerje med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.

6.Nedvomno je sicer podan interes pritožnikov za vložitev pritožb zoper oprostilno sodbo1, ker je jasno, da izrek oprostilne sodbe iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP za obdolženca predstavlja ugodnejšo odločitev v primerjavi z izrekom oprostilne sodbe po 4. točki člena 358 ZKP; ugotovitev sodišča, da kaznivo dejanje (oziroma kazenska odgovornost) obdolžencu ni dokazano, pomeni zanj ugodnejši izid postopka, kot če sodišče obdolženca oprosti iz razloga, ker je podano nesorazmerje med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.

7.Sodišče druge stopnje glede na pritožbene navedbe uvodoma še ugotavlja, da je opis kaznivega dejanja za obdolženo pravno osebo v zadostni meri konkretiziran tudi glede temelja kazenske odgovornosti pravne osebe po ZOPOKD; iz konkretnega dejanskega stanu povsem jasno in očitno izhaja trditev, da je obdolženi A. A. storil kaznivo dejanje v imenu, na račun oziroma v korist pravne osebe, pri čemer je kaznivo dejanje rezultat njegovega delovanja v času, ko je bil direktor obdolžene pravne osebe, kar terja ugotovitev o konkretizaciji formalnega in materialnega temelja kazenske odgovornosti pravne osebe po 1. točki člena 4 ZOPOKD.

7.Sodišče druge stopnje glede na pritožbene navedbe uvodoma še ugotavlja, da je opis kaznivega dejanja za obdolženo pravno osebo v zadostni meri konkretiziran tudi glede temelja kazenske odgovornosti pravne osebe po ZOPOKD; iz konkretnega dejanskega stanu povsem jasno in očitno izhaja trditev, da je obdolženi A. A. storil kaznivo dejanje v imenu, na račun oziroma v korist pravne osebe, pri čemer je kaznivo dejanje rezultat njegovega delovanja v času, ko je bil direktor obdolžene pravne osebe, kar terja ugotovitev o konkretizaciji formalnega in materialnega temelja kazenske odgovornosti pravne osebe po 1. točki člena 4 ZOPOKD.

7.Sodišče druge stopnje glede na pritožbene navedbe uvodoma še ugotavlja, da je opis kaznivega dejanja za obdolženo pravno osebo v zadostni meri konkretiziran tudi glede temelja kazenske odgovornosti pravne osebe po ZOPOKD; iz konkretnega dejanskega stanu povsem jasno in očitno izhaja trditev, da je obdolženi A. A. storil kaznivo dejanje v imenu, na račun oziroma v korist pravne osebe, pri čemer je kaznivo dejanje rezultat njegovega delovanja v času, ko je bil direktor obdolžene pravne osebe, kar terja ugotovitev o konkretizaciji formalnega in materialnega temelja kazenske odgovornosti pravne osebe po 1. točki člena 4 ZOPOKD.

7.Sodišče druge stopnje glede na pritožbene navedbe uvodoma še ugotavlja, da je opis kaznivega dejanja za obdolženo pravno osebo v zadostni meri konkretiziran tudi glede temelja kazenske odgovornosti pravne osebe po ZOPOKD; iz konkretnega dejanskega stanu povsem jasno in očitno izhaja trditev, da je obdolženi A. A. storil kaznivo dejanje v imenu, na račun oziroma v korist pravne osebe, pri čemer je kaznivo dejanje rezultat njegovega delovanja v času, ko je bil direktor obdolžene pravne osebe, kar terja ugotovitev o konkretizaciji formalnega in materialnega temelja kazenske odgovornosti pravne osebe po 1. točki člena 4 ZOPOKD.

8.Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da zakonski znak očitanega kaznivega dejanja in s tem odločilno dejstvo v obravnavani zadevi predstavlja ponarejena listina kot izvirna listina, ki je bila nepooblaščeno vsebinsko spremenjena, ter v skladu s spisovnimi podatki ugotovilo, da tega odločilnega dejstva, zaradi aktualnih družbeno-političnih razmer, ne more ugotoviti z gotovostjo. S ključno pravilno ugotovitvijo, da zaradi objektivne nemožnosti pridobiti podatek o izvirni listini iz postopka pred sodiščem v Rusiji ni mogoča presoja verodostojnosti zagovora obdolženega A. A. in zakonitega zastopnika obdolžene pravne osebe, prav tako pa tudi ne presoja verodostojnosti izpovedbe ključne priče, to je ovaditelja, ob čemer so strokovna mnenja, naročena s strani udeleženih v kazenskem postopku glede pristnosti posameznih pomembnih listin, diametralno nasprotna, je sodišče prve stopnje upravičeno zaznalo, da kaznivo dejanje obdolžencu ni dokazano oziroma da ni dokazana kazenska odgovornost obdolženi pravni osebi za storjeno kaznivo dejanje, kar pa bi terjalo izrek oprostilne sodbe iz razloga po 3. in ne po 4. točki člena 358 ZKP. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča v delu, kjer institut dejanja majhnega pomena v povezavi s posledicami kazenskega pregona veže na abstraktno težo očitanega kaznivega dejanja in zahtevnost potrebnega dokaznega postopka, izkazuje nerazumevanje zakonske določbe iz 4. točke člena 358 ZKP in posledično njeno napačno uporabo glede ključne zahteve, da je predpogoj tega procesnega instituta ugotovitev, da so z gotovostjo dokazani vsi objektivni in subjektivni zakonski znaki in elementi obravnavanega kaznivega dejanja, na kar vse upravičeno opozarjajo pritožniki (bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku člena 371 ZKP, ki je vodila v izdajo nezakonite sodbe).

8.Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da zakonski znak očitanega kaznivega dejanja in s tem odločilno dejstvo v obravnavani zadevi predstavlja ponarejena listina kot izvirna listina, ki je bila nepooblaščeno vsebinsko spremenjena, ter v skladu s spisovnimi podatki ugotovilo, da tega odločilnega dejstva, zaradi aktualnih družbeno-političnih razmer, ne more ugotoviti z gotovostjo. S ključno pravilno ugotovitvijo, da zaradi objektivne nemožnosti pridobiti podatek o izvirni listini iz postopka pred sodiščem v Rusiji ni mogoča presoja verodostojnosti zagovora obdolženega A. A. in zakonitega zastopnika obdolžene pravne osebe, prav tako pa tudi ne presoja verodostojnosti izpovedbe ključne priče, to je ovaditelja, ob čemer so strokovna mnenja, naročena s strani udeleženih v kazenskem postopku glede pristnosti posameznih pomembnih listin, diametralno nasprotna, je sodišče prve stopnje upravičeno zaznalo, da kaznivo dejanje obdolžencu ni dokazano oziroma da ni dokazana kazenska odgovornost obdolženi pravni osebi za storjeno kaznivo dejanje, kar pa bi terjalo izrek oprostilne sodbe iz razloga po 3. in ne po 4. točki člena 358 ZKP. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča v delu, kjer institut dejanja majhnega pomena v povezavi s posledicami kazenskega pregona veže na abstraktno težo očitanega kaznivega dejanja in zahtevnost potrebnega dokaznega postopka, izkazuje nerazumevanje zakonske določbe iz 4. točke člena 358 ZKP in posledično njeno napačno uporabo glede ključne zahteve, da je predpogoj tega procesnega instituta ugotovitev, da so z gotovostjo dokazani vsi objektivni in subjektivni zakonski znaki in elementi obravnavanega kaznivega dejanja, na kar vse upravičeno opozarjajo pritožniki (bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku člena 371 ZKP, ki je vodila v izdajo nezakonite sodbe).

8.Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da zakonski znak očitanega kaznivega dejanja in s tem odločilno dejstvo v obravnavani zadevi predstavlja ponarejena listina kot izvirna listina, ki je bila nepooblaščeno vsebinsko spremenjena, ter v skladu s spisovnimi podatki ugotovilo, da tega odločilnega dejstva, zaradi aktualnih družbeno-političnih razmer, ne more ugotoviti z gotovostjo. S ključno pravilno ugotovitvijo, da zaradi objektivne nemožnosti pridobiti podatek o izvirni listini iz postopka pred sodiščem v Rusiji ni mogoča presoja verodostojnosti zagovora obdolženega A. A. in zakonitega zastopnika obdolžene pravne osebe, prav tako pa tudi ne presoja verodostojnosti izpovedbe ključne priče, to je ovaditelja, ob čemer so strokovna mnenja, naročena s strani udeleženih v kazenskem postopku glede pristnosti posameznih pomembnih listin, diametralno nasprotna, je sodišče prve stopnje upravičeno zaznalo, da kaznivo dejanje obdolžencu ni dokazano oziroma da ni dokazana kazenska odgovornost obdolženi pravni osebi za storjeno kaznivo dejanje, kar pa bi terjalo izrek oprostilne sodbe iz razloga po 3. in ne po 4. točki člena 358 ZKP. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča v delu, kjer institut dejanja majhnega pomena v povezavi s posledicami kazenskega pregona veže na abstraktno težo očitanega kaznivega dejanja in zahtevnost potrebnega dokaznega postopka, izkazuje nerazumevanje zakonske določbe iz 4. točke člena 358 ZKP in posledično njeno napačno uporabo glede ključne zahteve, da je predpogoj tega procesnega instituta ugotovitev, da so z gotovostjo dokazani vsi objektivni in subjektivni zakonski znaki in elementi obravnavanega kaznivega dejanja, na kar vse upravičeno opozarjajo pritožniki (bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku člena 371 ZKP, ki je vodila v izdajo nezakonite sodbe).

8.Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da zakonski znak očitanega kaznivega dejanja in s tem odločilno dejstvo v obravnavani zadevi predstavlja ponarejena listina kot izvirna listina, ki je bila nepooblaščeno vsebinsko spremenjena, ter v skladu s spisovnimi podatki ugotovilo, da tega odločilnega dejstva, zaradi aktualnih družbeno-političnih razmer, ne more ugotoviti z gotovostjo. S ključno pravilno ugotovitvijo, da zaradi objektivne nemožnosti pridobiti podatek o izvirni listini iz postopka pred sodiščem v Rusiji ni mogoča presoja verodostojnosti zagovora obdolženega A. A. in zakonitega zastopnika obdolžene pravne osebe, prav tako pa tudi ne presoja verodostojnosti izpovedbe ključne priče, to je ovaditelja, ob čemer so strokovna mnenja, naročena s strani udeleženih v kazenskem postopku glede pristnosti posameznih pomembnih listin, diametralno nasprotna, je sodišče prve stopnje upravičeno zaznalo, da kaznivo dejanje obdolžencu ni dokazano oziroma da ni dokazana kazenska odgovornost obdolženi pravni osebi za storjeno kaznivo dejanje, kar pa bi terjalo izrek oprostilne sodbe iz razloga po 3. in ne po 4. točki člena 358 ZKP. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča v delu, kjer institut dejanja majhnega pomena v povezavi s posledicami kazenskega pregona veže na abstraktno težo očitanega kaznivega dejanja in zahtevnost potrebnega dokaznega postopka, izkazuje nerazumevanje zakonske določbe iz 4. točke člena 358 ZKP in posledično njeno napačno uporabo glede ključne zahteve, da je predpogoj tega procesnega instituta ugotovitev, da so z gotovostjo dokazani vsi objektivni in subjektivni zakonski znaki in elementi obravnavanega kaznivega dejanja, na kar vse upravičeno opozarjajo pritožniki (bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku člena 371 ZKP, ki je vodila v izdajo nezakonite sodbe).

9.Predhodno navedeno bi glede na določbo prvega odstavka 392. člena ZKP terjalo razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje; vendar taka pritožbena rešitev ni smiselna. Upoštevaje, da je prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno zaključilo, da kaznivo dejanje obdolžencu ni dokazano z gotovostjo, s tem pa tudi ne kazenska odgovornost obdolžene pravne osebe, ob dejstvu, da sta bili pritožbi podani samo v korist obdolženca in obdolžene pravne osebe in drugačna odločitev kot izrek oprostilne sodbe niti v ponovljenem postopku ne bi bila mogoča (člen 385 ZKP), je nastopila procesna situacija iz prvega odstavka člena 394 ZKP, v okviru katere je sodišče druge stopnje ugodilo obema pritožbama in izpodbijano sodbo spremenilo le v razlogu za izrek oprostilne sodbe, v preostalem pa sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pri tem se glede na nosilni razlog pritožbene odločbe do preostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

9.Predhodno navedeno bi glede na določbo prvega odstavka 392. člena ZKP terjalo razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje; vendar taka pritožbena rešitev ni smiselna. Upoštevaje, da je prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno zaključilo, da kaznivo dejanje obdolžencu ni dokazano z gotovostjo, s tem pa tudi ne kazenska odgovornost obdolžene pravne osebe, ob dejstvu, da sta bili pritožbi podani samo v korist obdolženca in obdolžene pravne osebe in drugačna odločitev kot izrek oprostilne sodbe niti v ponovljenem postopku ne bi bila mogoča (člen 385 ZKP), je nastopila procesna situacija iz prvega odstavka člena 394 ZKP, v okviru katere je sodišče druge stopnje ugodilo obema pritožbama in izpodbijano sodbo spremenilo le v razlogu za izrek oprostilne sodbe, v preostalem pa sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pri tem se glede na nosilni razlog pritožbene odločbe do preostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

9.Predhodno navedeno bi glede na določbo prvega odstavka 392. člena ZKP terjalo razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje; vendar taka pritožbena rešitev ni smiselna. Upoštevaje, da je prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno zaključilo, da kaznivo dejanje obdolžencu ni dokazano z gotovostjo, s tem pa tudi ne kazenska odgovornost obdolžene pravne osebe, ob dejstvu, da sta bili pritožbi podani samo v korist obdolženca in obdolžene pravne osebe in drugačna odločitev kot izrek oprostilne sodbe niti v ponovljenem postopku ne bi bila mogoča (člen 385 ZKP), je nastopila procesna situacija iz prvega odstavka člena 394 ZKP, v okviru katere je sodišče druge stopnje ugodilo obema pritožbama in izpodbijano sodbo spremenilo le v razlogu za izrek oprostilne sodbe, v preostalem pa sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pri tem se glede na nosilni razlog pritožbene odločbe do preostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

9.Predhodno navedeno bi glede na določbo prvega odstavka 392. člena ZKP terjalo razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje; vendar taka pritožbena rešitev ni smiselna. Upoštevaje, da je prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno zaključilo, da kaznivo dejanje obdolžencu ni dokazano z gotovostjo, s tem pa tudi ne kazenska odgovornost obdolžene pravne osebe, ob dejstvu, da sta bili pritožbi podani samo v korist obdolženca in obdolžene pravne osebe in drugačna odločitev kot izrek oprostilne sodbe niti v ponovljenem postopku ne bi bila mogoča (člen 385 ZKP), je nastopila procesna situacija iz prvega odstavka člena 394 ZKP, v okviru katere je sodišče druge stopnje ugodilo obema pritožbama in izpodbijano sodbo spremenilo le v razlogu za izrek oprostilne sodbe, v preostalem pa sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pri tem se glede na nosilni razlog pritožbene odločbe do preostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

10.Ker sta pritožbi utemeljeni, sodišče druge stopnje v skladu z določbo drugega odstavka člena 98 ZKP obdolžencu in obdolženi pravni osebi ni naložilo v plačilo sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

10.Ker sta pritožbi utemeljeni, sodišče druge stopnje v skladu z določbo drugega odstavka člena 98 ZKP obdolžencu in obdolženi pravni osebi ni naložilo v plačilo sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

10.Ker sta pritožbi utemeljeni, sodišče druge stopnje v skladu z določbo drugega odstavka člena 98 ZKP obdolžencu in obdolženi pravni osebi ni naložilo v plačilo sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

10.Ker sta pritožbi utemeljeni, sodišče druge stopnje v skladu z določbo drugega odstavka člena 98 ZKP obdolžencu in obdolženi pravni osebi ni naložilo v plačilo sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

1Glej v mag. Horvat, Š.: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, točka 2, stran 742.

1Glej v mag. Horvat, Š.: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, točka 2, stran 742.

1Glej v mag. Horvat, Š.: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, točka 2, stran 742.

1Glej v mag. Horvat, Š.: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, točka 2, stran 742.

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 358, 358-3, 358-4

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 358, 358-3, 358-4

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 358, 358-3, 358-4

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 358, 358-3, 358-4

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.