Jedro

Stranka ne more uspeti v upravnem postopku z zahtevkom za parcelacijo parcele, ki je javno dobro, saj se lahko po 2. odst. 26. člena zakona o zemljiškem katastru parcelacija izvede v zemljiškem katastru le na zahtevo lastnika, po sklepu sodišča ali odločbi upravnega organa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnice zoper sklep Geodetske uprave, s katerim je zavrnila tožničin zahtevek za parcelacijo na parc. št. 1067/2 z obrazložitvijo, da je ta parcela vpisana v zemljiški knjigi v seznamu C VIII kot javno dobro ter da tožnica, ki ni lastnica te parcele, po predpisih, ki veljajo za zemljiški kataster, ne more zahtevati spremembe posestnih meja oziroma parcelacijo. Tožena stranka v izpodbijani odločbi pritrjuje izpodbijanemu prvostopnemu sklepu in še dodaja, da konkretno tudi nista izkazana niti sklep sodišča, niti odločba prvostopnega organa, ki bi nadomestila zahtevo zemljiškoknjižnega lastnika.

Tožnica v upravnem sporu s tožbo izpodbija navedeno odločbo. Tožnica je upravičenost do parcelacije v pritožbi dokazovala z vloženim zahtevkom za denacionalizacijo mlina. Tožnici je pristojni organ dne 8.1.1990 izdal vodnogospodarsko dovoljenje za malo hidroelektrarno. Tožnica je lastnica te vodne naprave na parceli, na kateri naj bi se vršila parcelacija. Iz zemljiškoknjižnega izpiska vl. št. 1573 je razvidno, da je tožnica lastnica gospodarskega poslopja in poslovne stavbe, stoječe na parc. št. 14/4 brez zemljišča. En del parc. št. 1067/2 pa je funkcionalno zemljišče za parc. št. 14/4. Po vodnogospodarskem dovoljenju mora tožnica to vodno napravo vzdrževati in upravljati.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Tožnica je v upravnem postopku zahtevala parcelacijo parc. št. 1067/2, za katero je upravni organ ugotovil, to pa potrjujejo tudi podatki v spisih (zemljiškoknjižni izpisek za vl.št. C VIII), da je navedena parcela, reka, vpisana v B listu kot javno dobro.

Po določbi 2. odstavka 26. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS št. 16/74 in 42/86) se spremembe posestne meje, kamor sodi tudi parcelacija zemljišča, ugotovijo in izvedejo v zemljiškem katastru na zahtevo lastnika, po sklepu sodišča ali po odločbi pristojnega občinskega upravnega organa.

Tožena stranka je v izpodbijani odločbi, po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnica niti z vpisom v zemljiško knjigo niti z odločbo z dne 8.1.1990, s katero je pridobila pravico do zajema oziroma uporabe vode za pogon male hidroelektrarne, ne z drugo javno listino ni dokazala razpolagalnega upravičenja na parc. št. 1067/2, da bi lahko z zahtevkom za parcelacijo, ki je namenjen pravnemu prometu z nepremičninami, v postopku uspela. Zato je njena odločba tudi v skladu z zakonsko določbo, na katero se v izpodbijani odločbi sklicuje. S tožbenim ugovorom, da je tožnica upravičena do parcelacije navedene parcele, ker je že vložila denacionalizacijski zahtevek za vračilo nacionaliziranega mlina (sedanje vodne naprave na tej parceli) in ker ji je bilo izdano vodnogospodarsko dovoljenje za malo hidroelektrarno (8.1.1990), tožnica v tem upravnem sporu, iz že prej navedenih razlogov, ni mogla uspeti.

Ker je izpodbijana odločba zakonita, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).