Jedro

Potrdila, izdanega na podlagi 11. člena tedaj veljavnega Obrtnega zakona, ki se nanaša na ustreznost prostorov glede na tehnične predpise, predpise o varstvu pri delu, sanitarne predpise in predpise o uporabi poslovnih prostorov in delovnih sredstev, ni mogoče šteti kot dovoljenje za opravljanje dovoljene dejavnosti v stanovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15.5.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Republiške stanovanjske inšpekcije z dne 20.3.2000, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora kot najemnik stanovanja v večstanovanjski hiši v N.G., po najemni pogodbi med lastnikom stanovanja B.K. in najemnikom M.P., z dne 30.6.1994, takoj po dokončnosti odločbe prenehati opravljati odvetniško dejavnost v navedenem najemnem stanovanju do pridobitve ustreznega dovoljenja upravnega organa.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da iz upravnih spisov izhaja, da si tožnik v stanovanju v N.G. ni pridobil ustreznih soglasij iz 50. člena Stanovanjskega zakona (SZ, Uradni list RS, št. 18/91, 9/94, 21/94, 22/94, 29/95, 23/96, 24/96, 44/96 in 1/2000), in sicer niti soglasja etažnih lastnikov, katerih solastniški delež predstavlja skupaj nadpolovično vrednost večstanovanjske hiše, niti ustreznega dovoljenja upravnega organa. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na zapisnik komisije za ugotavljanje primernosti poslovnih prostorov Območnega odbora odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije, saj je ta pristojna le za izdajo mnenja o tem, ali ima predlagatelj, ki želi opravljati odvetniški poklic na območju zbora, primerne prostore in opremo, ki so potrebni za opravljanje odvetniškega poklica. Potrdilo medobčinskega inšpektorata občin A., N.G. in T. z dne 16.12.1997 (pravilno 16.12.1987) pa potrjuje le to, da poslovni prostori ustrezajo pogojem varstva pri delu, tehnični opremljenosti ter sanitarno tehničnim in drugim pogojem za opravljanje gospodarske dejavnosti izdelovanja usnjene galanterije v času izdaje potrdila. Tega potrdila ni mogoče šteti kot dovoljenje za opravljanje dovoljene dejavnosti v stanovanju, za kar pa mora pridobiti pisno soglasje lastnika stanovanja ter večine lastnikov v večstanovanjski hiši in soglasje upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve, česar pa si, kot izhaja iz upravnih spisov, tožnik ni pridobil. Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka. Sodišču prve stopnje očita pristranost pri reševanju te zadeve, saj je že 28 let odvetnik na območju Okrožnega sodišča N.G. in je kot tak poznan članom senata. S strani članov senata bi bilo moralno opravičeno, da bi se sami izločili pri obravnavanju te zadeve, tako kot so se izločili v drugih primerih, ko se je obravnavala zadeva stranke, ki je v neposredni zvezi z delom na sodišču. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje in nepravilno ocenilo dokaze. Obravnavane prostore namreč zmotno imenuje "stanovanjski prostori". V teh prostorih tožnik že osem let opravlja odvetniško dejavnost in jo bo še naprej, dokler ne bo stanovanjska inšpekcija enak ukrep izrekla še vsaj petim odvetniškim pisarnam, ki imajo prostore v stanovanjskih blokih, pa nimajo ustreznega soglasja stanovalcev. Sodišče prve stopnje je zmotno ocenilo listino z dne 14.12.1987 (pravilno 16.12.1987), saj iz nje jasno izhaja, da so obravnavani prostori poslovni prostori za poslovno obrt, ki se je opravljala od 14.12.1987 dalje. Takrat je torej upravni organ izdal ustrezen akt, ki ni bil preklican, zato se določbe SZ, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, ne morejo uporabiti. Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno tudi zato, ker iste prostore na D. ulici ..., ki so v bistvu razdeljeni na polovico, uporablja tudi Prodajna služba časopisnega podjetja D. Tudi ta prostore uporablja na podlagi dovoljenja z dne 14.12.1987 (pravilno 16.12.1987) in nima soglasja drugih etažnih lastnikov, preganja pa se samo tožnika.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbo ter za svojo odločitev navedlo utemeljene razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Sodišče prve stopnje se je oprlo na 107. člen SZ, ki pristojni inšpekcijski organ pooblašča, da v primeru, če najemnik stanovanja opravlja v stanovanju dovoljeno dejavnost v nasprotju z dovoljenjem upravnega organa ali brez soglasja lastnika, z odločbo odredi, da s takimi deli preneha do pridobitve ustreznega dovoljenja oziroma soglasja lastnika. Po 1. odstavku 50. člena SZ najemnik stanovanja lahko uporablja najeto stanovanje v skladu z določbami tega zakona in najemno pogodbo tudi za opravljanje dovoljene dejavnosti v stanovanju, vendar pa mora na podlagi 2. odstavka 50. člena SZ za pridobitev dovoljenja za opravljanje dovoljene dejavnosti v stanovanju pridobiti pisno soglasje lastnika stanovanja, ostalih lastnikov v večstanovanjski hiši in soglasje upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve.

V obravnavani zadevi pa, kot izhaja iz izpodbijane sodbe in predloženih upravnih spisov, tožnik ni pridobil niti soglasja pristojnega upravnega organa niti soglasja ostalih lastnikov v večstanovanjski hiši. Pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje obravnavane prostore zmotno šteje za stanovanjske je pavšalna, saj je tožnik z ničemer ni konkretiziral, zato jo pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljeno. Prav tako ni utemeljen pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo listino z dne 16.12.1987, ki jo je izdala takratna Inšpekcija dela Medobčinskega inšpektorata občin A., N.G. in T. Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je to potrdilo, izdano na podlagi 11. člena tedaj veljavnega Obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 15/1986), ki se nanaša na ustreznost prostorov glede na tehnične predpise, predpise o varstvu pri delu, sanitarne predpise in predpise o uporabi poslovnih prostorov in delovnih sredstev. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tega potrdila ni mogoče šteti kot dovoljenje za opravljaje dovoljene dejavnosti v stanovanju, saj je bilo v času njegove izdaje tako za opravljanje dovoljene dejavnosti v stanovanju kot za spremembo stanovanjskih prostorov v poslovne po določbah 28. člena oziroma 54. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84) treba pridobiti ustrezno dovoljenje stanovanjskega organa.

Po 2. odstavku 50. člena SZ mora najemnik za pridobitev dovoljenja z opravljanje dovoljene dejavnosti pridobiti ustrezna pisna soglasja. Ker je bil v tej zadevi obravnavani ukrep izrečen tožniku, ki kot najemnik, ki opravlja dovoljeno dejavnost v stanovanju, nima vseh predpisanih soglasij po 2. odstavku 50. člena SZ, tožnik ne more uspeti z ugovorom, da iste prostore, ki so razdeljeni na polovico, poleg njega uporablja še prodajna služba časopisnega podjetja D., njej pa ta ukrep ni bil izrečen. Na odločitev v tej zadevi pa prav tako ne vplivajo pavšalne pritožbene trditve, ki se nanašajo na druge odvetniške pisarne, ki imajo tudi prostore v stanovanjskih blokih, pa nimajo ustreznega soglasja stanovalcev, saj niso predmet presoje v tem upravnem sporu.

Po 2. odstavku 72. člena ZPP, ki se na podlagi 1. odstavka 16. člena ZUS primeroma uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS niso urejena, mora stranka zahtevati izločitev sodnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe. Ker pa tožnik v predpisanem roku izločitve sodnikov ni zahteval, je moralo pritožbeno sodišče njegove ugovore iz tega naslova zavrniti.

Ker razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.