Jedro

Možnost, da se posameznik "lahko" pritoži na ministrstvo ali policijo, ali pa tudi ne, ter dejstvo, da se določilo 28. člena ZPol nanaša na situacije, ko naj bi šlo za kršitve človekovih pravic, za kar mora biti po 4. odstavku 15. člena in 23. členu Ustave zagotovljeno sodno varstvo pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, pomenita, da gre v primeru določila 28. člena ZPol za t.i. alternativno obliko reševanja sporov med posamezniki na eni strani in policijo oziroma ministrstvom za notranje zadeve na drugi strani. Vendar pa to ne pomeni, da posameznik, potem ko je postopek zaključen na podlagi 6. odstavka 28. člena ZPol, nima pod določenimi zakonskimi pogoji možnosti vložiti tožbe v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim aktom št. ... z dne 16. 2. 2006 je tožena stranka tožnico obvestila o zaključku pritožbenega postopka, ker je tožnica, ki se je dne 21. 1. 2006 pritožila zoper policista, zamudila 30 dnevni rok (12. člen Pravilnika o reševanju pritožb, Uradni list RS, št. 1/2004, 117/2005, v nadaljevanju: Pravilnik). Tožena stranka se v obvestilu sklicuje na določilo 28. člena Zakona o policiji in na dejstvo, ki izhaja iz poštnega žiga, da je tožnica pritožbo podala 21. 1. 2006, sporni dogodek pa se je zgodil 21. 12. 2005. Ne glede na zamudo roka pa tožena stranka tožnici v izpodbijanem aktu pojasnjuje, da policist ni ravnal nepravilno. V obvestilu je tožena stranka navedla, da tožnici ostajajo na razpolago vsa pravna in druga sredstva za varstvo njenih pravic.

Tožnica vlaga tožbo zoper v uvodu naveden izpodbijani akt in druga obvestila oziroma odgovore tožene stranke iz policijskega pritožbenega postopka in sicer z dne 29. 5. 2006, 22. 8. 2006 in zaradi zmotno ugotovljenih in uradno zapisanih dejanj in opustitev dejanj policista, ki vodi postopek prometne nesreče s pobegom in primer poškodovanja in ogrožanja premoženja sina tožnice. Predlaga, da sodišče obvestilo z dne 16. 2. 2006 odpravi, da zadevo vrne v ponovno odločanje organu, ki vodi postopek, in mu naloži da ravna v skladu z določilom 28. člena Zakona o policiji (ZPol) in Pravilnika in dodaja, da zaradi napačno vodenih policijskih pooblastil in postopkov ne more uveljavljati zavarovalniškega zahtevka in ji nastaja škoda, zato uveljavlja odškodnino v višini 2,500.000.00 SIT. V tožbi med drugim opisuje, da se je dne 31. 5. 2006 oglasila na Policijski postaji A. in v dokumentaciji o izvedenem postopku ugotovila stvari, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju v zvezi z nesrečo. V tožbi tudi opisuje dogodek, ko je prišlo do poškodbe njenega stebra s strani čistilca snega in osebnega premoženja njenega sina. V nadaljevanju opisuje napake pri dokumentiranju tega dogodka s stani policije, ki je prišla na kraj dogodka. Policista naj bi pri tem kršila določilo 74. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Podala je tudi predlog za pregon osebe po 1. odstavku 317. člena Kazenskega zakonika, vendar sta ji policista odvrnila, da škoda ne dosega potrebnega zneska. Ker policista škode nista verodostojno ocenila, sta kršila 3. člena ZPol. Kar zadeva rok za vložitev pritožbe, pa pravi, da je za napake izvedela šele 2 dni po spornem postopku, ki sta ga vodila policista. Sklicuje se na določilo 28. člena ZPol. Sklicuje se tudi na določbe 1. točke 3. člena, 1. alineo 13. člena, 20. člen in 2. odstavek 21. člena Pravilnika. V nadaljevanju opisuje potek pritožbenega postopka oziroma njena ravnanja v zvezi z nepravilnostmi policijskih postopkov in odgovore policije.

V odgovoru na tožbo tožena stranka pravi, da zadeva ne more biti predmet upravnega spora, ker ne gre za upravno stvar.

Tožba se kot prepozna zavrže. Po določilu 1. odstavka 28. člena ZPol (Uradni list RS, št. 49/1998 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) če posameznik meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30 dneh od trenutka, ko je izvedel za kršitev, pritoži na ministrstvo ali policijo. Možnost, da se posameznik "lahko" pritoži na ministrstvo ali policijo, ali pa tudi ne, ter dejstvo, da se določilo 28. člena ZPol nanaša na situacije, ko naj bi šlo za kršitve človekovih pravic, za kar mora biti po 4. odstavku 15. člena Ustave in 23. člena Ustave zagotovljeno sodno varstvo pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, pomenita, da gre v primeru določila 28. člena ZPol za t.i. alternativno obliko reševanja sporov med posamezniki na eni strani in policijo oziroma ministrstvom za notranje zadeve na drugi strani. To potrjujejo tudi nadaljnja določila 28. člena ZPol (2., 3., 4., 5. in 6. odstavek), iz katerih izhaja, da bodisi vodja organizacijske enote bodisi pritožbeni senat na ministrstvu v predmetnih zadevah ne izdata upravne odločbe, kar pomeni, da ne gre za upravno (oblastveno) odločanje. Vendar pa to ne pomeni, da posameznik, potem ko je postopek zaključen na podlagi 6. odstavka 28. člena ZPol, nima pod določenimi zakonskimi pogoji možnosti vložiti tožbe v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic. Posameznik namreč lahko vloži tožbo v upravnem sporu po Zakonu o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/2000, 92/2005 - odločba US, odločba Ustavnega sodišča v zadevi U-I-68/04 z dne 6. 4. 2006), če meni, da mu je odgovor (dejanje) tožene stranke kršil človekove pravice oziroma lahko pod navedenimi okoliščinami vloži tožbo po določilu 1. odstavka 4. člena ZUS-1 (Uradni list RS, št. 105/2006), če mu ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (2. odstavek 157. člena Ustave). Poleg tega lahko posameznik vloži tožbo v upravnem sporu tudi zoper nezakonita dejanja pri izvajanju določenih policijskih pooblastil, če ob tem utemeljuje kršitev človekovih pravic in če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (3. odstavek 1. člena ZUS, 2. odstavek 157. člena Ustave), tudi potem, ko je prejel odgovor po 6. odstavku 28. člena ZPol, s katerim ni zadovoljen. Zadnji stavek določila 6. odstavka 28. člena ZPol namreč pravi, da je z odgovorom pritožniku pritožbeni postopek zaključen, pritožnik pa ima na razpolago še vsa pravna in druga sredstva za varstvo njegovih pravic in svoboščin. Določilo, da ima pritožnik v tem primeru "še vsa pravna sredstva za varstvo njegovih pravic in svoboščin" je treba razlagi v smislu 2. odstavka 15. člena Ustave. Z zadnjim stavkom določila 6. odstavka 28. člena ZPol je torej zakonodajalec določil način uresničevanja in procesnega varstva pravice do uveljavljanja tožbe v upravnem sporu, kar pomeni, da rok 30 dni za vložitev tožbe v upravnem sporu začne teče z vročitvijo odgovora po 6. odstavku 28. člena ZPol. Za takšno razlago poleg ustavi-skladne interpretacije 6. odstavka 28. člena ZPol in 1. odstavka 21. člena ZUS govori tudi namen določbe 28. člena ZPol, saj bi ob drugačni razlagi posameznik, ki bi izkoristil možnost alternativnega reševanja spora po 28. členu ZPol zaradi poteka časa lahko izgubil možnost sodnega varstva v upravnem sporu. Tožnica sama pravi, da je izpodbijani akt z dne 16. 2. 2006 prejela dne 18. 2. 2006, tožbo v upravnem sporu pa ni vložila v roku 30 dni od prejema izpodbijanega akta, ampak dne 20. 9. 2006. V tožbi sicer med dejanja tožene stranke, zaradi katerih vlaga tožbo, šteje tudi odgovor tožene stranke z dne 22. 8. 2006, vendar ne zatrjuje, da bi ji bile s tem dejanjem kršene človekove pravice, kar je sicer eden izmed pogojev za tožbo po 1. odstavku 3. člena ZUS. Na tej podlagi je sodišče ugotovilo, da je tožba v celoti prepozna in jo je zavrglo na podlagi določila 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS v zvezi z določilom 2. odstavka 105. člena ZUS-1. Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku posamezniku na podlagi 3. odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z določilom 1. odstavka 105. člena ZUS-1.