Jedro

Po določilu 2. odstavka 262. člena ZIPje za izdajo začasne odredbe pristojo sodišče, pred katerim je uveden postopek za pridobitev izvršilnega naslova. Uvedba postopka pomeni atrakcijo ne-le krajevne pristojnosti, temveč tudi stvarne pristojnosti, ki je sicer določena v zakonu o sodiščih.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zdeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljno odločanje.

Obrazložitev

Tožeča stranka se je pravočasno pritožila zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim se je le-to izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o izdaji začasne odredbe.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je v tožbi, s katero je zahtevala vrnitev dveh akceptnih nalogov, predlagala tudi izdajo začasne odredbe za preprečitev vnovčenja teh akceptnih nalogov. Res je stvarna pristojnost okrožnih in okrajnih sodišč določena tako kot to ugotavlja prvostopno sodišče iz 99. in 101. člena zakona o sodiščih (Ur.l.RS št. 19/94), ni pa to sodišče pravilno uporabilo določila 2. odstavka 262. člena ZIP. Po citiranem določilu je za izdajo začasne odredbe pristojo sodišče, pred katerim je uveden postopek za pridobitev izvršilnega naslova. Uvedba postopka pomeni atrakcijo ne-le krajevne pristojnosti, temveč tudi stvarne pristojnosti, ki je sicer določena v zakonu o sodiščih (glej Triva, Belajac, Dika: Sudsko izvršno pravo, Zagreb 1984, stran 66).

V tej zadevi je sodišče odločilo o stvarni in krajevni pristojnosti za izdajo začasne odredbe, ko tožbe še ni vročilo toženi stranki.

Zato je potrebno dodati, da se pojem "uvedba postopka" iz 262. člena ZIP navezuje na začetek pravdnega postopka kot ga določa 185. člen ZPP - ne pa na obstoj pravde iz 194. člena ZPP.

O pritožbenih stroških sodišče II. stopnje ni odločilo, ker niso bili priglašeni.