Jedro

Za odločitev je namreč bistvenega pomena, da je prodajalka od kupca zahtevala osebni dokument. Odgovornost pravne osebe je, da zagotovi, da so njeni zaposleni seznanjeni z zakonom in s pravilnim uresničevanjem zakonskih določb, nadzor pa je potreben zato, da se zagotovi, da prodajalci preverjajo starost kupcev. Ne more pa dolžnost nadzora segati tako daleč, da bi pri vsakem prodajalcu zagotovili dodatno osebo, ki bi nadzirala, ali je bila starost kupca pravilno ugotovljena in ali ni morda prišlo do zmote pri prodajalcu. Taka zahteva dejansko pomeni objektivno odgovornost pravne osebe, ki pa ne more biti podlaga odgovornosti za prekršek.

Izrek

I.Pritožbi pravne osebe se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni, tako da se postopek o prekršku po 23. točki prvega odstavka 42. člena ZOUTPI v zvezi s 14. členom Zakona o prekrških, kot je opisan v točki 1. odločbe o prekršku Tržnega inšpektorata RS št. 7100-691/2022-4-35003 z dne 2.8.2022, ustavi in stroški postopka storilke - pravne osebe bremenijo proračun.

II.Pritožba storilke - odgovorne osebe se kot neutemeljena zavrne in se v delu, ki se nanaša nanjo, izpodbijana sodba potrdi.

III.Storilka - odgovorna oseba mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 45,00 EUR.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru zavrnilo zahtevo storilk za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Tržnega inšpektorata RS št. 7100-691/2022-4-35003 z dne 2.8.2022, s katero sta bili spoznani za odgovorni za prekršek po 23. točki prvega odstavka 42. člena ZOUTPI in sicer pravna oseba v zvezi z določbo 14. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), odgovorna oseba pa v zvezi s prvim odstavkom 15. člena ZP-1. Obema je bil izrečen opomin.

2.Zoper sodbo se pritožujeta obe storilki. Odgovorna oseba navaja, da se sodišče do njenih navedb ni opredelilo in vztraja, da je ravnala v opravičljivi dejanski zmoti in tudi da gre za prekršek neznatnega pomena. Kršena pa je bila tudi njena pravica do izjave po 22. členu Ustave in pravica do obrambe po 29. členu Ustave, saj je sodišče ni zaslišalo. Pravna oseba pa vztraja, da je podan ekskulpacijski razlog iz druge alineje tretjega odstavka 14. člena ZP-1 in našteva vse ukrepe, ki jih je izvedla. Sklicuje se tudi na sodno prakso in sicer odločbo Višjega sodišča v Ljubljani PRp 328/2023.

3.Pritožba pravne osebe je utemeljena, ni pa utemeljena pritožba odgovorne osebe.

4.Iz spisa izhaja, da sta obe pritožnici imeli možnost izjave, tako v odgovoru na poziv prekrškovnega organa kot v zahtevi za sodno varstvo, zato njuna pravica do izjave ni bila kršena. Dejansko stanje v postopku pred sodiščem ni bilo sporno. Ugotovljeno je bilo, da je odgovorna oseba (neposredna storilka) prodala tobačne izdelke osebi, ki še ni dopolnila 18 let, čeprav je od nje zahtevala osebni dokument. Mladoletna oseba ga je tudi izročila, vendar je storilka očitno napačno ugotovila starost kupca. V postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo sodišče dopolni ali ponovno izvede dokazni postopek le, če spozna, da dejansko stanje ni popolno in pravilno ugotovljeno. Zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča zaslišanje storilke ni bilo potrebno.

5.Prodaja tobačnih izdelkov mladoletnim osebam v nobenem primeru ni prekršek neznatnega pomena. Posebne okoliščine zadeve (storilkino zmoto) pa je prekrškovni organ upošteval pri odločitvi o sankciji, saj je storilki izrekel opomin. Do sankcije se je sodišče prve stopnje opredelilo. V zvezi s tem je tudi jasno, da ne gre za opravičljivo dejansko zmoto. Ob vsaj minimalni skrbnosti do pomote ne bi smelo priti. Po tretjem odstavku Kazenskega zakonika (ki se v postopku o prekršku uporablja po določbi 8. člena ZP-1) krivda storilca ne more biti izključena, če je bil v zmoti glede okoliščin, ki bi se jih v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel zavedati. Nobenega dvoma ni, da bi se storilka vsaj mogla zavedati, da iz osebnega dokumenta kupca izhaja, da še nima 18 let. Izpodbijana sodba ima razloge tudi o tem ugovoru, saj je sodišče zapisalo, da se je do navedb o zmoti opredelil že prekrškovni organ in da je pravilno ugotovil kršitev. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbo odgovorne osebe kot neutemeljeno zavrnilo in v delu, ki se nanaša nanjo, potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

6.Utemeljena pa je glede na ugotovljeno dejansko stanje pritožba pravne osebe. Za odločitev je namreč bistvenega pomena, da je prodajalka od kupca zahtevala osebni dokument. Odgovornost pravne osebe je, da zagotovi, da so njeni zaposleni seznanjeni z zakonom in s pravilnim uresničevanjem zakonskih določb, nadzor pa je potreben zato, da se zagotovi, da prodajalci preverjajo starost kupcev. Ne more pa dolžnost nadzora segati tako daleč, da bi pri vsakem prodajalcu zagotovili dodatno osebo, ki bi nadzirala, ali je bila starost kupca pravilno ugotovljena in ali ni morda prišlo do zmote pri prodajalcu. Taka zahteva dejansko pomeni objektivno odgovornost pravne osebe, ki pa ne more biti podlaga odgovornosti za prekršek. Ker je glede na sicer pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravna oseba izkazala ekskulpacijski razlog iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijajo sodbo spremenilo, tako da se postopek zoper pravno osebo ustavi (deveti odstavek 163. člena ZP-1). Po določbi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 njeni stroški bremenijo proračun.

7.Odgovorna oseba mora na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 45,00 EUR sodne takse za pritožbo.

-------------------------------

1V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi pravna oseba dala navodila prodajalcem, naj prepovedi prodaje ne upoštevajo, ampak ravno nasprotno.