Jedro

Če ima stranka pooblaščenca, se vročitev veljavno opravi njemu. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče ugoditi zaradi tega, ker pooblaščenec ni obvestil svoje stranke o sodni pošiljki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je tožnik R. Š. vložil dne 21.9.1999. Zoper ta sklep se pritožuje tožnik in predlaga razveljavitev sklepa in ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in njegovemu ugovoru zoper sklep z dne 9.3.1999, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Navaja, da je zavrnitev njegovega predloga skrajno žaljiva, saj sodišče od njega zahteva popolno doslednost, kar se tiče rokov, medtem ko sodišče zavlačuje s svojimi dejanji in mu tako še povečuje škodo. Navaja, da je nezaposlen in brez sredstev. Pritožbo vlaga zaradi nepravilne ugotovitve dneva zamude, saj je bil o zavrnitvi svojega ugovora obveščen šele z dopisom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16.9.1996 in še to po njegovih urgencah. Sodišču očita, da slabo pozna določbe ZPP in sicer prvi odst. 142. člena, po katerem je treba izdane sklepe vročati neposredno stranki. Poleg tega tudi nikoli ne bi prišlo do prekoračitve dneva zamude, če bi sodišče v zakonitem roku odgovorilo na njegov ugovor z dne 28.5.1999. Sodišču prve stopnje očita, da je namenoma zavlačevalo z izdajo začasne odredbe, sumljivi pa so mu tudi vzroki za mirovanje postopka, predvsem z dne 1.10.1998, katerega se je udeležil njegov pooblaščenec in mu tako še danes ni znano, zakaj narok ni bil opravljen. Na koncu je sodišče obračunalo z njim in ga zavrnilo tako, da mu ni vročalo svojih sklepov kot predvidevata ZPP in ZUP. Na pritožbo je tožena stranka odgovorila in predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Pritožba ni utemeljena. Pri preizkusu izpodbijanega sklepa je prišlo pritožbeno sodišče do zaključka, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobenega od zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, saj je pravilno uporabilo Zakon o pravdnem postopku, pa tudi dejansko stanje je pravilno ugotovilo. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep potrdilo, pri čemer se sklicuje na pravilne razloge izpodbijanega sklepa, v izogib ponavljanju. Glede na pritožbene navedbe pa je treba dodati, da ravnanju sodišča, ki je zavrnilo njegov predlog, ni mogoče očitati nobene in seveda tudi ne skrajne žaljivosti. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz razlogov, ki jih je v sklepu navedlo. Če se je tožnik zoper ta sklep prepozno pritožil, si je s tem vzel možnost, da bi bili razlogi za zavrnitev predmet preizkusa po višjem sodišču. Ker pa se je prepozno pritožil, je sodišče pravilno njegovo pritožbo zavrglo. Tožnik v svoji pritožbi tudi očita sodišču prve stopnje, da sodnica slabo pozna določbo prvega odst. 142. čl. ZPP. Ta očitek ni na mestu, saj prvi odst. 138. čl. ZPP, na katerega se sklicuje tudi sodišče prve stopnje, izrecno določa, da, kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, če v tem zakonu ni drugače določeno. Ker ZPP nima druge določbe, ki bi se nanašala na vročanje, je treba razumeti določbo prvega odst. 142. čl. ZPP tako, da se vsa pisanja, navedena v tem členu, vročajo osebno stranki, če ta nima pooblaščenca. Tožnik pa pooblaščenca ima in sodišče prve stopnje mu je sklep, s katerim je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, vročilo dne 20.5.1999. Če odvetnik ni obvestil tožnika o zavrnitvi predloga, bo moral tožnik vprašati svojega pooblaščenca, zakaj tega ni storil, ne pa da naslavlja na sodišče neutemeljene očitke o slabem poznavanju določb ZPP. Tudi očitek, da nikoli ne bi prišlo do prekoračitve dneva zamude, če bi sodišče v zakonitem roku odgovorilo na njegov ugovor z dne 28.5.1999, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8.6.1999 njegov ugovor zavrglo. Od vložitve ugovora dne 3.6.1999 do izdaje omenjenega sklepa je poteklo samo pet dni. Tudi ta sklep je bil poslan pooblaščencu tožnika in tudi zoper tega pooblaščenec ni reagiral. Pač pa je reagiral tožnik s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložil dne 21.9.1999, vendar pa, kot je že reklo sodišče prve stopnje, je ta predlog vložen prepozno, zaradi česar ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.