Jedro

Odločitev prvega sodišča, ki je tožniku naložilo v plačilo le 30 % odmerjene sodne takse (501,30 EUR), ki jo je dolžan plačati v petih mesečnih obrokih, vsakokrat po 100,26 EUR, je primerna in ne bo ogrožala preživljanja tožnika in njegove družine.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom tožnika delno oprostilo plačila sodne takse in sicer za znesek 1.169,70 EUR. Odločilo je, da je preostanek sodne takse v znesku 501,30 EUR dolžan tožnik plačati v petih zaporednih mesečnih obrokih, vsakokrat v znesku 100,26 EUR. V presežku je predlog zavrnilo. Tožeči stranki je tudi izdalo plačilni nalog.

2. Tožnik se je zoper sklep pritožil. Izpodbija ga v celoti iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče sicer pravilno ugotovilo, kakšne dohodke prejemata tožnik in njegova žena. Prezrlo pa je, da družba, katere lastnica je tožnikova žena, v družbi pa je tudi zaposlena, posluje z izgubo. Sodišče tudi ni upoštevalo, da tožnik plačuje dva kredita v skupnem znesku 1.050,00 EUR. Družini tako ostane za preživljanje le 250,00 EUR na mesec. Kot invalid tožnik drugih prihodkov ne more ustvarjati. Zaradi povedanega je tudi plačilo 100,26 EUR v petih zaporednih mesečnih obrokih za tožnika preveč in dejansko ogroža njegovo in družine preživljanje. Tožnika bi bilo potrebno oprostiti plačila v pretežnem delu – vsaj 90 %, preostanek pa mu omogočiti plačati v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih oziroma preostanek plačila odložiti do pravnomočnosti odločitve o zadevi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Glede na ureditev oprostitve plačila sodnih taks po ZST-1 in ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS, U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014 v obravnavani zadevi ni pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v celoti, saj pritožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči in do denarne socialne pomoči ne bi bil upravičen tudi, če bi vlogo podal. Glede na podatke, ki so bili znani v času odločanja sodišča prve stopnje, pa je pravilen tudi zaključek prvostopnega sodišča, da so v obravnavani zadevi podani pogoji le za delno oprostitev plačila sodnih taks. Pritožnik pritrjuje sodišču, da je pravilno ugotovilo, da je invalidski upokojenec; da znaša njegova povprečna pokojnina v zadnjih treh mesecih 930,00 EUR; da njegova žena prejema plačo v višini 360,00 EUR in da skupaj preživljata mladoletno hčerko, ki se redno šola; da je lastnik hiše, v kateri živi; da ima 11 let star avto. V zadnjih treh mesecih so znašali povprečni mesečni prihodki 430,28 EUR na družinskega člana. Glede na tako nesporno ugotovljeno premoženjsko stanje je tudi po mnenju pritožbenega sodišča odločitev prvega sodišča, ki je tožniku naložilo v plačilo le 30 % odmerjene sodne takse (501,30 EUR), ki jo je dolžan plačati v petih mesečnih obrokih, vsakokrat po 100,26 EUR, primerna in ne bo ogrožala preživljanja tožnika in njegove družine.

5. Navedbe v pritožbi, da firma, katere lastnica je njegova žena posluje z izgubo, je pavšalna, pa tudi sicer je novota, ki v pritožbenem postopku ni upoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP). Za odločanje o oprostitvi plačila sodne takse pa tudi ni upoštevno dejstvo, da ima tožnik kredite, ki jih mora odplačati.

6. Ker pritožbene navedbe po vsem zgoraj navedenem niso utemeljene in tudi niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP).