Jedro

Pravdno nesposobni tožnici je treba priznati procesno sposobnost za pritožbeni (revizijski) preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo iz razloga, da ni podana njena procesna sposobnost.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 6. 9. 2016 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 8. 4. 2016 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Prva in druga tožena stranka sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. 9. 2016 zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 8. 4. 2016. 2. Zoper sklep se pritožuje pooblaščenka tožnice, odvetnica dr. A. A., iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Tožnici poslovna sposobnost ni bila odvzeta in je bila poslovno sposobna ob vložitvi tožbe. Tudi pooblastilo odvetnici je bilo podpisano v času popolne opravilne sposobnosti tožnice. Neupravičeno je zato sodišče upoštevalo zastopanje skrbnika za poseben primer in ga pozivalo k odobritvi opravljenih dejanj tožnice in njene pooblaščenke, ki ni bila razrešena. Mnenje izvedenca dr. B. B. je bilo v vseh nadaljnjih postopkih ovrženo. Njegova izjava, da je bila tožnica že dalj časa dementna, ne more ovreči opravljenih dejanj za nazaj. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči samo.

3. Prva toženka in drugi toženec sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, vse s stroškovno posledico.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetni zadevi je bilo med postopkom ugotovljeno, da tožnica že ob vložitvi tožbe (vložila jo je sama) dne 4. 8. 2011 ni bila pravdno sposobna (ni bila sposobna doumeti dogajanja v zvezi s postopkom in se ni bila sposobna prosto odločati in pravno veljavno izražati svoje volje), zato ji je bil postavljen skrbnik za poseben primer in sicer CSD X(1).

6. Izpodbijani sklep zavrženje pritožbe tožnice zoper sklep z dne 8. 4. 2016, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo revizijo tožnice, temelji na dejstvu, da (v postopku) postavljen skrbnik tožnice, to je CSD X, vložene pritožbe ni odobril. 7. V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje s sklepom 14. 5. 2015 zavrglo tožbo tožnice, ker je bila ob njeni vložitvi (dne 5. 8. 2011) pravdno nesposobna, v postopku postavljen skrbnik za poseben primer pa vložitve tožbe in pravdnih dejanj tožnice ni odobril. Pritožba tožnice (vložena po odvetnici dr. A. A.) je bila s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3106/2015 z dne 9. 12. 2015 zavrnjena. Zoper navedeni sklep je tožnica vložila revizijo po odvetnici dr. A. A., ki jo je sodišče prve stopnje s sklepom 8. 4. 2016 zavrglo. Pritožbo tožnice zoper navedeni sklep (vloženo po odvetnici) je poslalo v odobritev skrbniku tožnice (CSD X), ki je ni odobril. S sklepom 6. 9. 2016, ki je predmet pritožbenega preizkusa, je sodišče prve stopnje pritožbo tožnice zavrglo.

8. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa zakoniti zastopnik (78. člen ZPP). Tožnica, za katero je bilo ugotovljeno, da je pravdno nesposobna, zato ne more veljavno opravljati pravdnih dejanj niti sama niti po odvetnici, ki jo je sama pooblastila (ni je pooblastil CSD X). Pogoj za veljavnost takih dejanj je zato odobritev njenega skrbnika. Navedeno pa ne velja za pritožbeni (revizijski) preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zaradi njene procesne nesposobnosti.

9. Postopanje sodišča prve stopnje, ki je pritožbo tožnice zoper sklep (o zavrženju revizije) z dne 8. 4. 2016 poslalo v odobritev skrbniku, ni bilo pravilno. Procesno nesposobni stranki je treba, enako kot za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe(2), priznati procesno sposobnost, da z revizijo izpodbija odločitev pritožbenega sodišča, ki je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

10. Po navedenem je podana uveljavljena bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

11. Pritožbeno sodišče bo zato v nadaljevanju obravnavalo pritožbo tožnice zoper sklep z dne 8. 4. 2016. O pritožbi zoper sklep z dne 8. 4. 2016

12. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 4. 2016 zavrglo revizijo tožnice.

13. Zoper navedeni sklep se pritožuje pooblaščenka tožnice, odvetnica dr. A. A., brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, dopusti revizijo in jo odstopi v pristojno reševanje Vrhovnemu sodišču. Postavlja se pravno vprašanje ali je revizija, vložena na organ, ki bo odločal o sami reviziji, nedopustna le zato, ker ni bila vložena pri prvostopenjskem sodišču. Iz analogije uporabe zakonskih določil bi sledilo, da mora nepristojno sodišče vlogo odstopiti pristojnemu. Nerazumljivo je, zakaj ne bi revizija, vložena na sodišče, ki odloča o reviziji, zadržala roka za vložitev revizije.

14. Pritožba ni utemeljena.

15. Izpodbijani sklep zavzame stališče, da je revizija tožnice prepozna, ker (sicer pravočasne) vložitve revizije pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti tožnice v smislu šestega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožba ne nasprotuje ugotovitvi izpodbijanega sklepa, da je tožnica revizijo vložila pri nepristojnem (Vrhovnem sodišču) in tudi ne njegovemu zaključku, da (po odvetnici) vložene revizije pri nepristojnem sodišču, naslovljene na nepristojno sodišče, ni mogoče pripisati očitni pomoti tožnice.

16. Če je vloga vezana na rok se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (prvi odstavek 112. člena ZPP). Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona ali očitni pomoti vložnika (osmi odstavek 112. člena ZPP).

17. Navedenih zakonskih določb ni mogoče razlagati, kot poskuša prikazati pritožba, da se „zadrži rok“. Pritrditi je pritožbi, da mora nepristojno sodišče vlogo odstopiti pristojnemu sodišču, vendar se slednja, če prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka (obravnavni primer), lahko šteje za pravočasno le, v kolikor so izpolnjeni pogoji osmega odstavka 112. člena ZPP. Ti pa, kot je v skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse, da ne gre za očitno pomoto, kadar je tako na vlogi osebe, ki jo zastopa kvalificiran pooblaščenec, kot na ovojnici navedeno navedeno nepristojno sodišče,(3) navedeno že v izpodbijanem sklepu, v obravnavani zadevi niso izpolnjeni.

18. Po izrecni določbi prvega odstavka 373. člena ZPP se revizija vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo (ali sklep) prve stopnje. Čeprav je Vrhovno sodišče pristojno za vsebinsko odločanje o reviziji, ga ni mogoče šteti za „pristojno sodišče“, kot si očitno zmotno razlaga pritožba.

19. Po navedenem in ker niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

20. Tožnica pritožbenih stroškov ni priglasila, toženca, ki sta na pritožbo tožnice zoper sklep z dne 6. 9. 2016, s katero je uspela, odgovorila, pa do njih nista upravičena (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da toženca sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Op. št. (1): Odločba CSD X z dne 24. 7. 2014 (pravnomočna 19. 11. 2014).

Op. št. (2): Pritožbeno sodišče je zavzelo stališče (6. točka sklepa II Cp 3106/2015 z dne 9. 12. 2015), da ji je treba priznati procesno sposobnost, da lahko s pritožbo izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo iz razloga, da ni podana njena procesna sposobnost. Zavrnilo je pritožbene očitke, da sodišče ne bi smelo slediti mnenju postavljenega izvedenca dr. B. B. Slednji je zaključil, da ima tožnica simptomatiko neopredeljene demence F.03, že na meji s težko obliko, spričo česar že od leta 2011 tožnica ni bila sposobna doumeti dogajanj v zvezi s pravdnim postopkom, samostojno odločati in pravno veljavno izražati svojo voljo v postopku.

Op. št. (3): Prim. sklep VS RS II Ips 83/2011 z dne 12. 9. 2013 in tam navedene druge sodne odločbe.