Jedro

Predlagatelj je predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeval z okoliščino, da je bil napoten na službeno pot, zaradi česar ni mogel v roku plačati predujma. Predlog ni utemeljen, ker je bilo tako napotilo predvidljivo ter bi se predlagatelj tveganju lahko ognil, če s plačilom ne bi odlašal do zadnjega dne 30 dnevnega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je podala tožeča stranka.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožnik. Sodišču predlaga, naj sklep spremeni in predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi. Pritožnik ponavlja, da je rok zamudil in v zakonitem roku vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje ter hkrati opravil zamujeno dejanje. Znova pojasnjuje okoliščine, ki jih je podal že v samem predlogu in se nanašajo na nepredvidljiv razlog zamude. Trdi, da s plačilom predujma ni zamudil zaradi lastne krivde. Še v petek namreč ni mogel predvideti, da bo v nedeljo moral na službeno pot. Verjel je, da bo v ponedeljek doma. Neživljenjsko bi tudi bilo, da bi voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu klical domov in prosil tretje osebe, naj namesto njega uredijo plačilo zahtevanega predujma. Obstajale so torej resne ovire za opravo sodnega dejanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče soglaša s pravno presojo sodišča prve stopnje, da je tožnik rok za plačilo predujma zamudil zaradi lastne neskrbnosti. Na razloge sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče sklicuje.

5. Osrednji argument za tak pravni sklep je dejstvo, ki ga zatrjuje že sama tožeča stranka v svojem predlogu: to je dejstvo, da je tožnik zaradi narave svojega dela pogosto odsoten od doma. Že sam je zatrjeval, da so te odsotnosti zaradi bolniških odsotnosti kolegov nepredvidljive. Nepredvidljivost je bila torej predvidljiva.

6. Ker je tako, je bilo neskrbno, da je s plačilom odlašal vse do zadnjega dne enomesečnega roka. S tem je, upoštevaje svojo nepredvidljivo poklicno sfero, ki mu ni bila tuja, sam vzpostavil tvegan položaj.

7. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da je tožnik že vnaprej vedel, da bo v tujini ostal tri dni (kasneje pa se je izkazalo, da bo odsotnost daljša). Tožnik bi torej rok v vsakem primeru zamudil (glej razloge v 10. točki izpodbijanega sklepa).

8. Slednje dejanske ugotovitve pritožnik ne napada, marveč zgolj ponavlja trditve iz predloga, da za službeno pot ni mogel vnaprej vedeti. To pa ni konkretizirana graja dokazne ocene sodišča prve stopnje, marveč njeno ignoriranje.

9. Pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti. Na podlagi pooblastila iz 2. točke 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.