Jedro

V sodni praksi sodišča druge stopnje o vprašanju, ki je bistveno za odločitev, ni enotnosti, iz dostopne sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa izhaja, da o tem vprašanju neposredno še ni odločalo. Zatrjevani pritožbeni razlog za dopustitev revizije po 2. alinei 1. odstavka 32. člena ZDSS-1 je zato podan.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep o nedopustitvi revizije spremeni tako, da se dopusti revizija zoper izpodbijano sodbo v zvezi s 1. in 2. točko izreka prvostopne zamudne sodbe opr. št. II Pd 96/2005-10 z dne 23.6.2005.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo opr. št. II Pd 96/2005 z dne 23.6.2005 odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku regres za letni dopust za leto 2002 v višini 125.805,00 SIT (1. točka izreka), nadomestila za službene poti v višini 219.719,67 SIT (2. točka izreka), in dodatek k plači v neto višini 2.584.016,00 SIT ter plačati ustrezne davke in prispevke (3. in 4. točka izreka). Sodišče je štelo, da tožena stranka zgolj z ugovorom pasivne legitimacije in s predlogom, da se tožba zavrže, njene vloge ni mogoče šteti za odgovor na tožbo po 278. členu ZPP, saj ni pojasnila, zakaj ni pasivno legitimirana.

Sodišče druge stopnje je s sodbo opr. št. Pdp 1253/2005-3 z dne 6.7.2006 pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. S sklepom (pod isto opr. št.) pa je sodišče druge stopnje odločilo tudi, da se revizija zoper 1. in 2. točko izreka (glede denarnih terjatev, ki ne presegajo revizijskega minimuma) ne dopusti. To odločitev je utemeljilo s tem, da za dopustitev revizije ni izkazan noben od razlogov, navedenih v prvem odstavku 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 - ZDSS-1).

Zoper sklep o nedopustitvi revizije je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo in dopolnitev pritožbe. Navaja, da taka odločitev odstopa od odločitve sodišča druge stopnje v podobnem primeru o pravnem vprašanju, ki je za odločitev bistveno. V zadevi opr. št. Pdp 701/2004 z dne 27.1.2005 je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani sprejelo nasprotno stališče, Vrhovno sodišče pa o tem vprašanju še ni odločalo. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo povsem jasno izpodbijala obstoj procesne predpostavke sposobnost biti stranka, sodišče pa je napačno štelo, da s tem ni nasprotovala tožbenemu zahtevku oziroma da ni ustrezno obrazložila odgovora na tožbo.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 se zoper sklep o nedopustitvi revizije stranka lahko pritoži le iz razloga po drugi alineji prvega odstavka 32. člena ZDSS-1: če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

Vprašanje, ki je bilo za odločitev v tej zadevi (ob izdani zamudni sodbi po 318. členu ZPP) bistveno je, ali je tožena stranka odgovorila na tožbo. Točneje, ali je njeno tako naslovljeno vlogo z dne 3.3.2005 mogoče šteti za odgovor na tožbo po 278. členu ZPP. Po tej določbi mora biti odgovor na tožbo obrazložen. Iz obrazložitve mora izhajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma, priložene pa morajo biti tudi listine in predlagani dokazi, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki se navajajo v odgovoru.

Tožba je bila vložena zoper toženo stranko "Odvetniška pisarna J.P., Z. ulica 25, L.". Tožba je bila tako navedeni stranki tudi vročena (na poštni povratnici je taka štampiljka). Tožena stranka je v vlogi, naslovljeni kot odgovor na pritožbo in podpisani z "J.P.", navedla, da "tožena stranka ni obstoječa, zato tudi ne more prevzeti pasivne legitimacije", ter, da je tožba nesklepčna. Vlogi je priloženo potrdilo Odvetniške zbornice, da je J.P. vpisan v imenik odvetnikov.

Odločitev v zadevi Pdp 701/2004 se ne nanaša neposredno na isti ugovor - ugovor pomanjkanja pasivne legitimacije, temveč na ugovor sposobnosti biti stranka po 76. členu ZPP. Pravdna sposobnost je širša od pravne sposobnosti, pri čemer je vsaka pravno sposobna stranka tudi sposobna biti pravdna stranka. Za presojo o dopustnosti revizije je odločilno isto vprašanje: ali že goli ugovor pravdne sposobnosti ali pasivne legitimacije pomeni obrazložen odgovor na tožbo v smislu 278. člena ZPP. Ugovor pasivne legitimacije pomeni tudi ugovor sposobnosti biti stranka.

Pasivna legitimacija (biti zavezanec iz materialno pravnega razmerja) je vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. Če tožena stranka ni pasivno legitimirana (ni dolžnik iz materialno pravnega razmerja) je treba tožbeni zahtevek zavrniti. Ugovor pasivne legitimacije zato pomeni po vsebini nasprotovanje tožbenemu zahtevku v celoti. To pa je tista minimalna vsebina obrazložitve, ki jo zahteva 278. člen ZPP. Tožena stranka je tudi povedala zakaj šteje, da ni pasivno legitimirana: ker ne obstoji "Odvetniška pisarna J.P." temveč le odvetnik J.P.. Vprašanje utemeljenosti takega ugovora pa ni več vprašanje obrazloženosti odgovora na tožbo in s tem izpolnjevanja pogojev za izdajo zamudne sodbe, ampak je vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Glede na navedeno v sodni praksi sodišča druge stopnje o vprašanju, ki je bistveno za odločitev, ni enotnosti. Iz dostopne sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da o tem vprašanju Vrhovno sodišče neposredno še ni odločalo.

Ker je zatrjevani pritožbeni razlog za dopustitev revizije po drugi alineji prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 podan, je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dopustilo revizijo (365. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 32. člena ZDSS-1). To pomeni, da bo začel teči rok za vložitev revizije zoper pravnomočno odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo regresa za letni dopust in za povračilo potnih stroškov (1. in 2. točka izreka prvostopne zamudne sodbe opr. št. II Pd 96/2005 z dne 23.6.2005) z vročitvijo tega sklepa (toženi) stranki. Vendar samo glede tega dela pravnomočne sodbe. V preostalem delu (za plačilo plače, 3. in 4. točka izreka prvostopne zamudne sodbe opr. št. II Pd 96/2005 z dne 23.6.2005) je bila revizija že po zakonu dovoljena, zato je rok za revizijo začel teči z vročitvijo pravnomočne sodbe.