Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik v obravnavani zadevi zahteva plačilo odškodnine zaradi neupravičene obsodbe v medijsko odmevni zadevi "A" ter zaradi vodenja (pred)kazenskega postopka v zadevi "B", in sicer na dveh pravnih podlagah, na podlagi določb ZKP ter neposredno na podlagi 26. člena Ustave.

2.Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo odškodnino v višini 39.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 2. 2021 dalje, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede stroškov je na podlagi uspeha pravdnih strank sklenilo, kolikšen odstotek je dolžna posamezna stranka povrniti drugi (četrti odstavek 163. člena ZPP).

3.Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbama pravdnih strank (tožnikovi zgolj v delu, ki se nanaša na stroškovno odločitev) in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožniku prisojeno odškodnino znižalo za 9.500 EUR in tožbeni zahtevek za ta znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 2. 2021 zavrnilo, ter na novo odmerilo delež pravdnih stroškov, ki jih je dolžna povrniti posamezna pravdna stranka.

4.Zoper takšno odločitev tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: "Ali je drugostopno sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe ravnalo arbitrarno in kršilo pravico tožeče stranke iz 22. člena URS? Ali je drugostopno sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe kršilo pravico tožeče stranke iz 22. in 25. člena URS s tem, ko ni izvedlo presoje pravno relevantnih zatrjevanj oz. se do slednjih ni opredelilo? Ali je drugostopno sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke po plačilu odškodnine iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti ob upoštevanju, da je tekom postopka angažirani izvedenec, torej strokovnjak, zmanjšanje življenjskih aktivnosti pri tožeči stranki ocenil kot trajno, torej ni pričakovati bistvene spremembe, pri čemer sam izvedenec izpostavlja, da tudi ne pričakuje spremembe v njihovi intenziteti (ki se pojavlja v blagi obliki oz. zmerni obliki na glavnih področjih življenja tožeče stranke? Ali je sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe, ko ni izvedlo testa sorazmernosti, kršilo ustavne pravice tožeče stranke iz 2., 14., 23. in 29. člena URS? Ali je kršena ustavna pravica tožeče stranke iz 14. člena URS v posledici ugotavljanja strožje - kvalificirane protipravnosti države, upoštevaje dejstvo, da se za odškodninsko odgovornost terja ugotovitev običajne protipravnosti? Ali je torej razlikovanje med odgovornostjo države in odgovornostjo subjektov civilnega prava v skladu s 14. členom URS? Ali je pravilen zaključek sodišča, da v opisanem primeru ni podane kvalificirane protipravnosti v smislu odškodninske odgovornosti po 26. členu URS? Ali ravnanje državne tožilke, ki je vložila obtožni predlog, ki je nekonkretiziran in posledično ne dokazuje obstoja utemeljenega suma, pri čemer slednji tudi ni utemeljen na dejanskem stanju, predstavlja kvalificirano protipravno ravnanje v smislu odškodninske odgovornosti po 26. členu URS? Ali ravnanje sodišča, ki kljub nekonkretizaciji obtožnega predloga slednjega ob materialnem preizkusu ne zavrže, temveč nadaljuje s kazenskim postopkom, predstavlja kvalificirano protipravno ravnanje v smislu odškodninske odgovornosti po 26. členu URS? Ali je sodišče v predmetnem primeru utemeljeno zavrnilo zahtevek tožeče stranke iz naslova utrpele premoženjske škode? Ali je z zavrnitvijo njegovega tožbenega zahtevka v tem delu kršilo njegove ustavne pravice iz 14. in 22. člena Ustave RS? Ali medijsko poročanje v primeru tožeče stranke, ki je listinsko izkazano in gre za več let trajajoče obsežne medijske objave tako v slovenskih, kakor v tujih medijih, predstavlja podlago za priznanje dodatne odškodnine iz naslova nepremoženjske škode zaradi posega v čast in dobro ime tožeče stranke? Ali je državni odvetnik upravičen do plačila stroškov po Odvetniški tarifi?"

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).