Jedro

V premoženjskopravnih sporih iz 2. in 3. odst. 382. člena ZPP ni revizije, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela sodbe ne presega zneska, navedenega v tej zakonski določbi - in sicer navedenega v noveliranem besedilu te zakonske določbe, ki je veljalo tedaj, ko se je spor začel (tako po prehodnih določbah novel ZPP ur. l. SFRJ 74/87 - 20/90 in Ur. l. RS 55/92), oz. v primeru sporov, ki so se začeli pred 27.11.1982, pa v njih ni bila izdana odločba sodišča druge stopnje najpozneje 26.11.1982, mejnega zneska, uveljavljenega z novelo ZPP 69/82 (tj. 50.000 tedanjih din, sedaj 0,50 sit - 11. člen te novele ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in ukinilo služnostno pravico hoje, živinogonje in vožnje z vprežnimi vozili ter kmetijsko mehanizacijo: lahkim traktorjem s priključki, škropilnico za sadno drevje in kosilnico, po v naravi dobro vidni vozni poti, ki vodi od občinske ceste parc. št. 1034 po parc. št. 429/2, vl. št. 300, ki je last prve tožnice, in parc. št. 425/3, vl. št. 364 iste k.o., ki je last drugih dveh tožnikov, kot služečih zemljišč, do parc. št. 422, vl. št. 77. Obenem je tožencem kot lastnikom nazadnje navedenega gospodujočega zemljišča naložilo, da morajo tožnikom izročiti listino, sposobno za izbris navedene služnostne pravice v zemljiški knjigi.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožencev kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje.

Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje so toženci vložili pravočasno revizijo, s katero uveljavljajo revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo spremembo sodbe z zavrnitvijo zahtevka ali pa razveljavitev obeh sodb in novo sojenje na prvi stopnji.

Tožeča stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija ni dovoljena.

V tej pravdni zadevi gre za premoženjskopravni spor iz 3. odst. (odločitev o ukinitvi služnosti, 1. odst. sodbe prve stopnje) in iz 2. odst. (odločitev o dajatvenem zahtevku, 2. odst. sodbe prve stopnje) 382. člena ZPP. V takih premoženjskopravnih sporih ni revizije, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela sodbe ne presega zneska, navedenega v tej zakonski določbi - in sicer navedenega v noveliranem besedilu te zakonske določbe, ki je veljalo tedaj, ko se je spor začel (tako po prehodnih določbah novel ZPP Ur.l. SFRJ 74/87-20/90 in Ur.l. RS 55/92), oz. v primeru sporov, ki so se začeli pred 27.11.1982, pa v njih ni bila izdana odločba sodišča druge stopnje najpozneje 26.11.1982, mejnega zneska, uveljavljenega z novelo ZPP 69/82 (tj. 50.000 tedanjih din, sedaj 0,50 sit - 11. člen te novele ZPP).

Spor v tej pravdni zadevi se je začel z vložitvijo tožbe (zoper vse tožence - lastnike služnega zemljišča) dne 27.10.1978. Tedaj je bila v 2. in 3. odst. 382. člena ZPP določena vrednost spornega predmeta, ki jo mora presegati vrednost izpodbijanega dela sodbe, da bi bila revizija dovoljena, v znesku 5.000.00 din (sedaj 0,50 sit). Tožnik je v tožbi navedel vrednost spornega predmeta 1.500,00 din (sedaj 0,15 sit). Ta navedba vrednosti spornega predmeta je odločilna (člen 35.1 v zvezi s členom 40.2 ZPP), ker sodišče ni na način in v roku iz člena 40.3 ZPP ugotovilo drugačne vrednosti spornega predmeta.

Za presojo dovoljenosti revizije (2. in 3. odst. 382. člena ZPP) upoštevna vrednost spornega predmeta po tožnikovi tožbi zoper revidente (0,15 sit) ne presega upoštevne mejne vrednosti za dovoljenost revizije (0,50 sit). Zato je bilo treba revizijo zavreči na podlagi določbe 392. člena ZPP.