Jedro

Tožena stranka kot samostojna podjetnica posameznica po zaključku stečajnega postopka obstaja še naprej in je lahko pravdna stranka, zaradi česar je tožba zoper njo dopustna in je ni pravilno zavreči. Razen tega, da v nasprotju s pravno osebo po zaključku stečajnega postopka ne preneha obstajati, veljajo za stečaj samostojnega podjetnika posameznika enaka pravila kot za stečaj pravnih oseb. To pomeni, da gre v stečajno maso samostojnega podjetnika posameznika vse premoženje, ki ga ima ob začetku stečajnega postopka, razen stvari in prejemkov, navedenih v 104. členu ZPPSL, njegovi upniki, ki so pravočasno prijavili svoje terjatve, pa se poplačajo iz stečajne mase. Po zaključku stečajnega postopka ti upniki, četudi niso bili v celoti poplačani, ne morejo zahtevati ničesar več.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnice, v kateri je predlagala ugotovitev, da ima iz naslova delovne nezgode z dne 20.5.2002 terjatev do tožene stranke v višini 22.947,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.6.2006 dalje do plačila, terjatev iz naslova nastalih pravdnih stroškov po pravdni zadevi Delovnega sodišča v Celju opr. št. P 213/2005 v znesku 2.278,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.6.2006 dalje do plačila in da ji je dolžna tožena stranka povrniti pravdne stroške v pravdni zadevi Delovnega sodišča v Celju opr. št. P 213/2005, v 15 dneh in pod izvršbo.

Zoper navedeni sklep se iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 338. člena ZPP pritožuje tožnica in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in pozove tožnico, da v določenem roku popravi ime tožene stranke in s tem odpravi pomanjkljivosti v zvezi z neobstojem tožene stranke. V pritožbi navaja, da je tožena stranka prenehala obstajati z dnem 1.5.2007, ko je postal pravnomočen sklep o zaključku stečajnega postopka nad toženo stranko opr. št. St XX/XXXX z dne 11.4.2007. Sodišče prve stopnje pa tožnico ni pozvalo, naj popravi v tožbi, kar je potrebno, da se lahko predmetni postopek nadaljuje. Tožena stranka je imela v teku pravdnega postopka status samostojnega podjetnika, za obveznosti katerega na podlagi 7. člena Zakona o gospodarskih družbah odgovarja podjetnik z vsem svojim, tudi osebnim premoženjem. P.N. kot fizična oseba je torej prav gotovo pasivno legitimirana za nadaljevanje predmetne pravde od tožene stranke, saj za obveznosti, ki so ji nastale v okviru poslovanja kot podjetnika posameznika in glede katerih teče predmetni pravdni postopek, odgovarja tudi s svojim premoženjem. To pomeni, da v konkretnem primeru ni ovir, da predmetni postopek ne bi tekel dalje. Ker sodišče prve stopnje tožnice ni pozvalo na odpravo pomanjkljivosti v zvezi z opredelitvijo tožene stranke, je kršilo 81. člen Zakona o pravdnem postopku.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožnica v tem individualnem delovnem sporu vložila tožbo za plačilo odškodnine za nesrečo pri delu zoper dve toženi stranki. Kot prvo toženo stranko je označila "X", ki je bila tožničina delodajalka, kot drugotoženo stranko pa "Y", saj je do nesreče pri delu prišlo v delikatesni trgovini, ki je bila po tožbenih trditvah tožnice v imetništvu prvo in drugotožene stranke. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom opr. št. Pd 213/2005 z dne 20.11.2006 sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o sporu med tožnico in drugotoženo stranko in da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju. Pritožbo tožnice zoper citirani sklep je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. Pdp 1573/2006 z dne 2.2.2007 zavrnilo in izpodbijani sklep o nepristojnosti potrdilo. Sodišče prve stopnje je z ozirom na to postopek v tem individualnem delovnem sporu nadaljevalo le v zvezi s prvotoženo stranko (sedaj toženo stranko). V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil nad toženo stranko začet stečajni postopek (sklep o začetku stečajnega postopka nad toženo stranko Okrožnega sodišča v Celju opr. št. St 33/2006 z dne 5.6.2006 - B15). V stečajnem postopku je tožnica prijavila svojo terjatev, ki jo vtožuje v tem individualnem delovnem sporu (A71), tožničino terjatev pa je stečajni upravitelj v stečajnem postopku v celoti prerekal (dopis stečajnega upravitelja tožene stranke z dne 23.3.2007 - listovna št. 153). Stečajni postopek nad toženo stranko je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Celju opr. št. St XX/XXXX z dne 11.4.2007 (B16) zaključen, ker za kakršnokoli poplačilo upnikov v tem stečajnem postopku ni bilo sredstev. Sklep o zaključku stečajnega postopka je postal pravnomočen 1.5.2007, kar izhaja iz obvestila Okrožnega sodišča v Celju z dne 8.5.2007 (listovna številka 170). Ker je prišlo na podlagi pravnomočnega sklepa o zaključku stečajnega postopka Okrožnega sodišča v Celju opr. št. St 33/2006 z dne 11.4.2007 do izbrisa stečajnega dolžnika "X" iz pristojnega registra samostojnih podjetnikov, je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da je tožena stranka prenehala obstajati, zato je tožničino tožbo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP zavrglo.

Pritožbeno sodišče ne soglaša z zgornjim zaključkom sodišča prve stopnje. Po stališču pritožbenega sodišča bi bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna v primeru, če bi bila tožena stranka, nad katero je bil pravnomočno zaključen stečajni postopek, pravna oseba. Gospodarska družba, ki preneha zaradi stečaja, ne obstaja več in nima pravnega naslednika. Po stališču pritožbenega sodišča pa je situacija pri samostojnem podjetniku drugačna, saj je samostojni podjetnik fizična oseba, ki kljub zaključku stečajnega postopka obstaja, čeprav nima več statusa samostojnega podjetnika. Glede na to je fizična oseba še vedno lahko pravdna stranka. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje v tem primeru moralo postopati po določbi prvega in tretjega odstavka 81. člena ZPP, še preden je izdalo sklep o zavrženju tožbe zoper toženo stranko. Ker tega sodišče prve stopnje ni storilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (tretja točka 365. člena ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje postopati v skladu z že omenjenim prvim in tretjim odstavkom 81. člena ZPP. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da je sicer neutemeljena pritožbena navedba tožnice, iz katere smiselno izhaja, da bi v tem individualnem delovnem sporu P.N. kot fizična oseba s svojim premoženjem odgovarjala za obveznosti, ki so ji nastale v okviru poslovanja samostojnega podjetnika. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur. l. RS, št. 67/93 in nadalj.) je v prvem odstavku 4. člena določil, da je dolžnik po tem zakonu tudi samostojni podjetnik. To pomeni, da veljajo za stečaj samostojnega podjetnika iste določbe, kot za stečaj pravnih oseb, z razliko, da po zaključku stečaja nad samostojnim podjetnikom nekdanji samostojni podjetnik, ki je ta status z zaključkom stečaja izgubil, kot fizična oseba še živi (medtem ko pravna oseba preneha obstajati). Ta okoliščina pa samostojnega podjetnika ne sme postaviti v slabši položaj napram drugim tožnikom, tako da bi moral še po zaključku stečaja plačevati dolgove, ki v stečaju niso bili v celoti poravnani. Z ozirom na četrti odstavek 104. člena ZPPSL gre v stečajno maso samostojnega podjetnika vse premoženje, ki ga ima tožnik ob začetku stečajnega postopka, razen stvari in prejemkov, ki so navedeni v tretjem odstavku 104. člena ZPPSL (na primer obleka, obutev, perilo, hrana in kurjava za dolžnika in člane njegovega gospodinjstva za šest mesecev, socialni prejemki,...). Upniki samostojnega podjetnika, ki so svoje terjatve prijavili v stečajnem postopku se poplačajo iz te stečajne mase. Po zaključku stečajnega postopka upniki, ki svojih terjatev iz stečajne mase niso dobili plačanih v celoti (ali pa upniki, ki svojih terjatev v stečajnem postopku sploh niso prijavili) ne morejo od nekdanjega samostojnega podjetnika zahtevati ničesar več. Takšno stališče je bilo oblikovano v uveljavljeni sodni praksi (sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 1150/2005 z dne 22.12.2005, sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. Cpg 338/2004 z dne 24.11.2004, sodba in sklep Višjega sodišča v Kopru opr. št. I Cpg 542/2006 z dne 25.4.2006, sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 4400/2005 z dne 12.10.2005,...) Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.