Jedro

Priporočeno pošiljanje pošte ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema oziroma, da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico, saj bi s tem lahko upniku odvzeli pravno varstvo v primeru, ko se dolžnik izogiba prejemu poštne pošiljke in pričakuje, da ne bo prišlo do posledic zaradi kršitev pogodbenih določil, praviloma neplačila obveznosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo. Ugotovilo je, da je upnik predložil vročilnice, naslovljene na dolžnike, iz katerih je razvidno, da dolžnikom ni bila vročena pisna izjava upnika z dne 25. 5. 2021 odpovedi kredita po kreditni pogodbi št. ... z dne 18. 3. 2020 v obliki notarskega zapisa, saj je niso dvignili. Dolžniki niso bili seznanjeni z upnikovo pisno izjavo z dne 25. 5. 2021 o odpovedi kredita po kreditni pogodbi v obliki notarskega zapisa. Upnikova terjatev po notarskem zapisu še ni zapadla v plačilo.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je predlogu za izvršbo priložil pisno izjavo, naslovljeno na dolžnike, da je terjatev zapadla, z navedbo datuma zapadlosti in kopije povratnic, da dolžniki niso sprejeli priporočene poštne pošiljke. Zadostil je pogojem zakona in je uspel dokazati zapadlost terjatve, ker je storil vse, kar mu nalaga zakon, ko je dolžnikom poslal pisno izjavo o zapadlosti terjatve priporočeno po pošti. Ni potrebno, da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico, ker to ni in ne more biti v domeni upnika. Ni mogel vplivati na to, da bi dolžniki dejansko sprejeli priporočeno pošiljko in bi ob stališču, kot ga je zavzelo sodišče, lahko z izmikanjem sprejema pisne izjave o zapadlosti preprečevali, da bi notarski zapis pridobil lastnost izvršilnega naslova. Ob takšni razlagi bi velikemu delu upnikov odvzeli pravno varstvo, ko se dolžniki izogibajo prejemu poštne pošiljke, ker pričakujejo, da ne bo prišlo do posledic zaradi kršitev pogodbenih določil, neplačila obveznosti. O tem se je izrekla večkrat sodna praksa v sklepih VSL III Ip 497/2014, III Ip 5039/2020, I Ip 1904/2009. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikom ni bila vročena pisna izjava upnika z dne 25. 5. 2021 o odpovedi kredita po kreditni pogodbi, da je niso dvignili. Iz kuvert upnika v spisu, naslovljenih na vse tri dolžnike, izhaja, da je jim je poslal pisno izjavo o odpovedi kredita po kreditni pogodbi s priporočeno pošto s povratnico, kar potrjuje nalepka na kuvertah z oznako "AR"1. Zaključek sodišča prve stopnje, da dolžniki niso bili seznanjeni z upnikovo izjavo, kaže na sklepanje, da bi morali biti seznanjeni z izjavo, se pravi, da bi jim morala biti dejansko vročena. Takšno sklepanje je zmotno in ga upnica utemeljeno graja.

5. Peti odstavek 20.a člena ZIZ določa, da se pisna izjava upnika oziroma sporočilo notarja iz tretjega odstavka tega člena vroča priporočeno po pošti. Namen tega določila je, da upnik pridobi dokaz o vročitvi ali pa v primerih izogibanja vročitvi vsaj dokaz o poskušani vročitvi, tudi če do dejanske vročitve ni prišlo2. Gre za vročanje sicer pravno pomembne listine, vendar ne znotraj sodnega postopka, pač pa pred njim, kar se opravlja v skladu z določbami Zakona o poštnih storitvah (v nadaljevanju: ZPSto-2)3. Priporočeno pošiljanje pošte ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema oziroma, da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico, saj bi s tem lahko upniku odvzeli pravno varstvo v primeru, ko se dolžnik izogiba prejemu poštne pošiljke in pričakuje, da ne bo prišlo do posledic zaradi kršitev pogodbenih določil, praviloma neplačila obveznosti4. V tem primeru, ko je upnik poslal dolžnikom pisno obvestilo o odstopu od kreditne pogodbe priporočeno s povratnico, ti pa je glede na uradni zaznamek pošte niso dvignili, je zadostil zakonskim zahtevam za zapadlost notarskega zapisa. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o predlogu za izvršbo.

7. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklep VS RS II Ips 56/2020. 2 Sklepa VS RS II Ips 56/2020, VSL II Ip 325/2021. 3 V 41. členu ZPSto-2 je določeno, (1) da se poštne pošiljke se dostavljajo v hišni predalčnik ali poštni predal v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev ali tako, kot se dogovorita uporabnik in izvajalec poštnih storitev, če to ni mogoče, pa neposredno v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev. Če je potrebna vročitev, se poštne pošiljke vročajo osebno naslovniku ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk ali odraslemu članu gospodinjstva ali osebi, ki je zaposlena v gospodinjstvu naslovnika ali v njegovem poslovnem prostoru. (2) Priporočene in vrednostne poštne pošiljke se vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se priporočena in vrednostna pošiljka vroči enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk. (3) Če poštnih pošiljk iz prejšnjega odstavka zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti osebam iz prejšnjega odstavka, pusti dostavljavec v hišnem predalčniku obvestilo, v katerem navede kraj prevzema in rok, v katerem se lahko prevzame poštna pošiljka. (4) Če naslovnik poštne pošiljke ne prevzame v roku, določenem v obvestilu iz prejšnjega odstavka, se poštna pošiljka vrne pošiljatelju. (5) Če naslovnik ali osebe iz drugega odstavka tega člena priporočene in vrednostne poštne pošiljke nočejo sprejeti, napiše vročevalec ali vročevalka (v nadaljnjem besedilu: vročevalec) na poštno pošiljko ali vročilnico datum in razlog zavrnitve sprejema in poštno pošiljko vrne pošiljatelju. (6) Če poštne pošiljke ni mogoče dostaviti naslovniku, in tudi ni mogoče ugotoviti kdo je pošiljatelj, izvajalec poštnih storitev na poštni pošiljki o tem napiše uradni zaznamek in jo shrani za eno leto od dneva zaznambe. Po poteku navedenega roka se taka poštna pošiljka zaprta komisijsko uniči. (7) Če je prejemnik nepismen ali če se ne more podpisati, dostavljavec zapiše njegovo ime in priimek ter datum vročitve s pripombo, zakaj se prejemnik ni podpisal. 4 Sklepi VSL I Ip 1041/2016, III Ip 497/2014, II Ip 5703/2013, III Ip 5039/2012, I Ip 1904/2009; sodba VSM I Ip 419/2014.