Jedro

Obtoženec je v zagovoru zanikal tudi storitev kaznivih dejanj, opisanih pod točko A/II izreka sodbe sodišča prve stopnje, ki naj bi jih storil sam. Udeležbo pri teh vlomih v avtomobila v L.je v svojem zagovoru zanikal tudi soobtoženi. Glede na navedeno in ker tudi ni nobenih materialnih dokazov o storilcu ali storilcih teh dveh dejanj, je pritrditi navedbam v pritožbi zagovornice obtoženega, da je tako sklepna ugotovitev sodišča prve stopnje, da zagovor soobtoženega vsiljuje tudi nedvoumen zaključek, da je storilec vlomov v avtomobila v L. obtoženi, zmotna. Ker pa je za pravilno ugotovitev potrebna samo drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa tudi izvedba novih ali ponovitev že izvedenih dokazov, sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe v tem delu ni razveljavilo, ampak jo je v skladu z določili petega odstavka 392. člena ZKP spremenilo tako, da je v tem delu iz opisa obtožencu očitanega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine, očitek storitve teh dveh dejanj izpustilo.

Izrek

Pritožbi zagovornice obtoženega RM se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v izreku o krivdi in kazni ter premoženjskopravnem zahtevku glede obtoženemu RM očitanega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine, opisanega pod točkami A/I.3 in A/II izreka sodbe sodišča prve stopnje, spremeni tako da se v tem delu glasi: obtoženi RM j e k r i v ker je skupaj z ZV vzel tujo premično stvar, z namenom, da si jo protipravno prilastita, pri čemer sta z vlomom prišla v zaprt prostor, s tem, da sta v noči s 16. na 17.09.1998 v naselju Lo. na način opisan pod toč. I/1 izreka sodbe sodišča prve stopnje vlomila a. pred stanovanjsko hišo na Lo. št. 1 v parkiran osebni avto znamke VW Passat reg. št. ...., last MK ter iz njega vzela in si na škodo VK protipravno prilastila večjo zeleno žensko denarnico s 17.000 SIT gotovine, osebno izkaznico, kartico žiro računa in drugimi dokumenti; b. pred stanovanjsko hišo na Lo. št. 12 v parkiran osebni avto znamke Audi 80 reg. št. ....., last KS ter iz njega vzela in si na škodo KS protipravno prilastila denarnico črne barve ter potni list, vozniško dovoljenje, osebno izkaznico in prometno dovoljenje, vse skupaj vredno 24.000 SIT; c. na parkirišču pri stanovanjski hiši na Lo. št. 26 v parkiran osebni avtomobil znamke Škoda Felicia reg. št. ....., last DD ter iz njega vzela in si na škodo DD protipravno prilastila denarnico s 30.000 SIT gotovine, vozniškim dovoljenjem, osebno izkaznico, bančno kartico..., vse na ime DD, s čimer je storil nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ ter se mu po določbi prvega odstavka 212. člena KZ določi kazen 5 (pet) mesecev zapora; nakar se mu po določbi 47. člena KZ, ob upoštevanju že določenih posamičnih kazni: - 7 (sedem) mesecev zapora, določene za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po členu 212/I točka 1 KZ, opisano pod točko A/I-1 izreka sodbe sodišča prve stopnje; - 5 (pet) mesecev zapora, določene za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po členu 212/I točka 1 KZ, opisano pod točko A/I-2 izreka sodbe sodišča prve stopnje; - 3 (tri) mesece zapora, določeno za kaznivo dejanje tatvine po členu 211/I KZ, opisano pod točko B izreka sodbe sodišča prve stopnje in - 1 (enega) meseca zapora, določena za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po členu 224/I KZ, opisano pod točko C izreka sodbe sodišča prve stopnje izreče enotna kazen 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev zapora.

Oškodovanca PA in ŠČ se s premoženjskopravnima zahtevkoma napotita na pot pravde.

V ostalem pa se pritožba zagovornice obtoženega RM in v celoti pritožba zagovornice obtoženega ZV zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženi ZV se oprosti povrnitve stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje oba obtoženca spoznalo za kriva in sicer: - obtoženega RM nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po členu 212/I točka 1 KZ v zvezi s 25. členom KZ (dejanje opisano pod točko A/I-1 izreka sodbe sodišča prve stopnje), za katero mu je določilo kazen sedem mesecev zapora; nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po členu 212/I točka 1 KZ v zvezi s 25. členom KZ (dejanje opisano pod točko A/I-2 izreka sodbe sodišča prve stopnje), za katero mu je določilo kazen pet mesecev zapora; nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po členu 212/I točka 1 KZ v zvezi s 25. členom KZ (dejanje opisano pod točkama A/I-3 in A/II izreka sodbe sodišča prve stopnje), za katero mu je določilo kazen osem mesecev zapora; kaznivega dejanja tatvine po členu 211/I KZ (dejanje opisano pod točko B izreka sodbe sodišča prve stopnje), za katero mu je določilo kazen treh mesecev zapora in kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po členu 224/I KZ (dejanje opisano pod točko C izreka sodbe sodišča prve stopnje), za katero mu je določilo kazen enega meseca zapora; nakar mu je izreklo enotno kazen enega leta in deset mesecev zapora; - obtoženega ZV nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po členu 212/I točka 1 KZ v zvezi s 25. členom KZ (dejanje opisano pod točko A/I-1 izreka sodbe sodišča prve stopnje), za katero mu je določilo kazen sedem mesecev zapora; nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po členu 212/I točka 1 KZ v zvezi s 25. členom KZ (dejanje opisano pod točko A/I-2 izreka sodbe sodišča prve stopnje), za katero mu je določilo kazen pet mesecev zapora; nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po členu 212/I točka 1 KZ v zvezi s 25. členom KZ (dejanje opisano pod točkama A/I-3 izreka sodbe sodišča prve stopnje), za katero mu je določilo kazen pet mesecev; obtožencu je preklicalo pogojni obsodbi izrečeni mu s pravnomočnima sodbama Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. K 220/96, v kateri mu je bila določena kazen deset mesecev zapora in Okrožnega soidšča v Ljubljani opr. št. K 739/95, v kateri mu je bila določena kazen enega leta zapora ter mu upoštevaje navedenih določenih kazni, izreklo enotno kazen treh let zapora; obema obtožencema je v izrečeni kazni vštelo čas prebit v priporu od 07.10.1998 dalje; oba obtoženca je oprostilo plačila vseh stroškov kazenskega postopka; obtoženemu RM je v plačilo naložilo premoženjskopravne zahtevke oškodovancev PA, ŠČ in P.; obema obtožencema pa je nerazdelno v plačilo naložilo premoženjskopravne zahtevke oškodovancev SB, FK, FZ, AŠ, JJ, VK, KS in DD, s presežki premoženjskopravnih zahtevkov pa je oškodovance napotilo na pot pravde. Zoper sodbo sta se pravočasno pritožili zagovornici obtožencev. Zagovornica obtoženega RM v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter se pritožuje tudi zaradi odločbe o kazni (1., 3. in 4. točka 370. člena ZKP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo glede dejanj opisanih pod točko A/II razveljavi in v tem obsegu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje ter, da obtožencu izrečene kazni zniža ali izreče pogojno obsodbo. Zagovornica obtoženega ZV v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter se pritožuje tudi zaradi odločbe o kazni (1., 3. in 4. točka 370. člena ZKP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje; podrejeno pa, da obtožencu odmeri nižjo kazen. Višje državno tožilstvo v Ljubljani v svojem mnenju, podanem skladno z določbo drugega odstavka 377. člena ZKP, predlaga zavrnitev obeh pritožb. Skladno z določbo četrtega odstavka 378. člena ZKP je bila seja senata sodišča druge stopnje opravljena kljub temu, da se zagovornica obtoženega RM (ob izkazanem obvestilu o seji senata) ni udeležila. Delno je utemeljena le pritožba zagovornice obtoženega RM. Ob preizkusu izpodbijane sodbe in navedb obeh zagovornic v pritožbi, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje glede obtožencema očitanih kaznivih dejanj ugotovilo pravilno in popolno, izvedlo vse potrebne dokaze, dokaze ocenilo in na tej podlagi sprejelo utemeljene dokazne zaključke ter v sodbi vsa odločilna dejstva tudi primerno obrazložilo. Prepričljivi so razlogi izpodbijane sodbe, iz katerih je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da sta obtoženca storila očitana jima kazniva dejanja na način in v obsegu, kot izhaja iz opisa dejanj pod točko A/I, B in C izreka sodbe sodišča prve stopnje. Prepričljivi so razlogi izpodbijane sodbe, iz katerih sodišče prve stopnje ni sledilo zagovoru obtoženega RM (ki je zanikal storitev dejanja) in na glavni obravnavi spremenjenemu zagovoru obtoženega ZV. Obtoženi ZV je v svojem zagovoru pred preiskovalnim sodnikom tako podrobno in natančno opisal posamezna dejanja, da takšen opis lahko poda le nekdo, ki je pri dejanjih bil udeležen ter v svojem zagovoru tudi pojasnil vlogo in udeležbo soobtoženega RM. Zato sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo njegovemu na glavni obravnavi spremenjenemu zagovoru in utemeljeno tudi zavrnilo predlog obtoženčeve zagovornice za zaslišanje kriminalistov, kar zagovornica ponovno predlaga v pritožbi. Ob oceni njegovega celotnega zagovora in vseh ostalih izvedenih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni dvoma da sta obtoženca v avtomobile, parkirane pred stanovanjskimi hišami v P., Z. in na Lo. (dejanja opisana pod točko A/I izreka sodbe sodišča prve stopnje) vlamljala skupaj ter iz avtomobilov vzela in si na škodo oškodovancev protipravno prilastila predmete, pretežno denarnice z denarjem ter osebne ali bančne dokumente oškodovancev. Prepričljivi pa so tudi razlogi izpodbijane sodbe, iz katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da sta obtoženemu RM dokazani tudi kaznivi dejanji tatvine na škodo TŽ (dejanje opisano pod točko B izreka sodbe sodišča prve stopnje) in poškodovanja tuje stvari na škodo bencinskega servisa P. (dejanje opisano pod točko C izreka sodbe sodišča prve stopnje). Opirajoč se na zagovor obtoženega ZV in izpoved oškodovanke TŽ o poteku dogodkov kritične noči ter izpovedi PF, je sodišče prve stopnje zagovor obtoženca (pri katerem sta bili najdeni tako oškodovankina denarnica, kot ključavnica obešanka), da je denarnico in ključavnico našel, ocenilo kot neprepričljiv. Obtoženi RM je v zagovoru zanikal tudi storitev kaznivih dejanj, opisanih pod točko A/II izreka sodbe sodišča prve stopnje, ki naj bi jih storil sam. Udeležbo pri teh vlomih v avtomobila v L. je v svojem zagovoru zanikal tudi obtoženi ZV. Glede na navedeno in ker tudi ni nobenih materialnih dokazov o storilcu ali storilcih teh dveh dejanj, je pritrditi navedbam v pritožbi zagovornice obtoženega RM, da je tako sklepna ugotovitev sodišča prve stopnje, da zagovor obtoženega ZV vsiljuje tudi nedvoumen zaključek, da je storilec vlomov v avtomobila v L. (last PA in ŠČ) obtoženi RM, zmotna. Ker pa je za pravilno ugotovitev potrebna samo drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa tudi izvedba novih ali ponovitev že izvedenih dokazov, sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe v tem delu ni razveljavilo, ampak jo je v skladu z določili petega odstavka 392. člena ZKP spremenilo tako, da je v tem delu iz opisa obtoženemu RM očitanega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine, očitek storitve teh dveh dejanj izpustilo; posledično pa je oškodovanca PA in ŠČ z njunima premoženjskopravnima zahtevkoma napotilo na pot pravde (člen 105/III ZKP). Glede na navedeno, je sodišče druge stopnje pri določitvi kazni obtoženemu RM za to kaznivo dejanje velike tatvine upoštevalo tako zmanjšano količino dejanj v okviru očitanega mu nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine, kar je upoštevalo tudi pri izreku enotne kazni. Pritrditi je sicer navedbam v pritožbi, da obtoženec do sedaj še ni bil obsojen, vendar pa teža in število kaznivih dejanj, izvršenih v relativno kratkem časovnem obdobju (dveh mesecev), kljub njegovi mladosti, tudi po oceni sodišča druge stopnje ne opravičuje niti znižanja kazni, niti izreka pogojne obsodbe, kar je obtoženčeva zagovornica predlagala v pritožbi. Tudi obtoženemu ZV določene posamezne kazni in izrečena enotna kazen, so po oceni sodišča druge stopnje primerne teži dejanj in stopnji obtoženčeve krivde. Obtoženec je že bil obsojen zaradi istovrstnih kaznivih dejanj. Ker je obtoženec sedaj očitana mu kazniva dejanja storil v preizkusni dobi, mu je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno preklicalo prej izrečeni pogojni obsodbi, ki očitno na obtoženca nista vplivali tako, da ne bi več ponavljal kaznivih dejanj ter je neutemeljena pritožba obtoženčeve zagovornice za ponoven izrek pogojne obsodbe. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče delno ugodilo le pritožbi zagovornice obtoženega RM in ker tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakonika v škodo obtožencev, na katere je ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti, je v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 98. člena ZKP. Obtoženega Z.V., ki je brez premoženja ter mu je izrečena daljša zaporna kazen, je sodišče druge stopnje oprostilo povrnitve stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, saj bi bilo lahko s plačilom le teh ogroženeo njegovo vzdrževanje.