Jedro

Tožeča stranka je vlogo dopolnila, vendar po roku, določenem v pozivu. Glede na jasnost določila šestega odstavka 117. člena ZUJIK, da minister vlogo zavrže, kolikor je stranka ne dopolni v zahtevanem roku, ter dejstvo, da tožeča stranka niti ne oporeka, da je bila dopolnitev podana po tem roku, je odločitev o zavrženju vloge pravilna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka 11. 5. 2017 odločila, da se vloga tožeče stranke za sofinanciranje kulturnega projekta na področju nepremične kulturne dediščine na podlagi spomeniškovarstvenega projektnega razpisa z oznako JPR2-SVP-2013-14, zavrže. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bil na spletnih straneh Ministrstva za kulturo RS, 9. 12. 2016, objavljen spomeniškovarstveni projektni razpis z zgoraj navedeno oznako, na katerega je tožeča stranka poslala zgoraj navedeno vlogo, za katero pa je komisija za odpiranje vlog ugotovila, da je formalno nepopolna. Zaradi navedenega je komisija v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju Pravilnik) in njegovim četrtim odstavkom 9. člena, 14. 3. 2017, vlagateljico pozvala, da svojo vlogo dopolni v petih dneh od prejema poziva k dopolnitvi, pri čemer je bila stranka tudi opozorjena, da bo v primeru nepravočasne dopolnitve, njena vloga s sklepom zavržena. Ker je vlagateljica poziv za dopolnitev prejela 15. 3. 2017, dopolnitev vloge pa je oddala priporočeno na pošti dne 21. 3. 2017, je bila dopolnitev predložena prepozno, saj se je rok za dopolnitev iztekel 20. 3. 2017, v sled česar je tožena stranka izdala izpodbijani sklep.

2. Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja, zaradi česar vlaga predmetno tožbo. Iz tožbe izhaja, da po mnenju tožeče stranke izpodbijani sklep temelji na napačnem izhodišču in napačni predpostavki, da bi naj bila prvotna vloga tožeče stranke nepopolna. Po mnenju tožeče stranke vloga ni bila nepopolna, vendar tožeča stranka zoper poziv k dopolnitvi vloge, ki ga je prejela 15. 3. 2017, ni imela zagotovljenega posebnega pravnega varstva in lahko zato stališče glede nepopolnosti vloge izpodbija samo in šele s to tožbo. Po mnenju tožeče stranke je tožena stranka pri svoji odločitvi nepravilno ugotovila dejansko stanje, zmotno uporabila materialno pravo, kršila pa je tudi določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ko je štela, da bi naj bila dopolnitev vloge prepozna. Prvotna vloga tožeče stranke za sofinanciranje kulturnega projekta na področju nepremične kulturne dediščine naj bi bila nepopolna iz razloga, ker popis predloženega predračuna naj ne bi bil potrjen s strani ponudnika oziroma izvajalca del, konkretno naj bi mu manjkala podpis in žig. Po mnenju tožeče stranke je bil popis brez predračuna ponudnika oziroma izvajalca že sestavni del kulturno varstvenega soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju ZVKDS), št. AZ/35107-0011/2017/2 z dne 11. 1. 2017, ki je bilo priloženo prvotni vlogi tožeče stranke. Citirano kulturno varstveno soglasje se namreč v svojem izreku sklicuje na predmetno ponudbo za sanacijo strehe s popisom del št. 002/2017, ki ga je izdelala družba A. d.o.o. in je bila kot del kulturno varstvenega soglasja, tudi potrjeno s strani ZVKDS. Predmetna ponudba z opisom del je bila tako v postopku javnega razpisa tožene stranke predložena kot del kulturno varstvenega soglasja, z žigom in podpisom pooblaščene uradne osebe ZVKDS, zaradi česar skladno z določilom prvega odstavka 169. člena ZUP velja, da že samo kulturno varstveno soglasje dokazuje, da je predmetno ponudbo za sanacijo strehe z opisom del št. 002/2017, izdelala družba A. d.o.o. in dodatno potrjevanje te ponudbe oziroma popisa del s strani izvajalca tudi v postopku javnega razpisa ni bilo potrebno. Po mnenju tožeče stranke je tako tožena stranka neutemeljeno od tožeče stranke ponovno zahtevala, da svojo vlogo še enkrat dopolni s strani ponudnikov oziroma izvajalcev del potrjenih s popisom del in je tudi napačno, torej v nasprotju z določili ZUP-a štela, da tožeča stranka ni dokazala dejstva, da predmetni popis del nedvomno pripravi in potrdi ponudnik oziroma izvajalec del družba A. d.o.o. Tožeča stranka potrjuje, da je toženi stranki z enodnevno zamudo poslala dodatno potrjeno (s strani ponudnika zahtevano) dokumentacijo, katero pa bi tožena stranka morala upoštevati kot pravočasno oziroma bi morala tožečo stranko (ki v postopku ni imela kvalificiranega pravnega zastopnika) pozvati, naj se izjasni ali se v zvezi s to vlogo, oddano z enodnevno zamudo, sklicuje na določilo tretjega odstavka 109. člena ZUP oziroma ali predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka je namreč po mnenju tožeče stranke ravnala izrazito v škodo tožeče stranke, ko je zaradi enodnevne zamude, pri dopolnitvi, celotno vlogo tožeče stranke preprosto zavrgla, pri čemer je v celoti zanemarila temeljna načela iz 7. člena iz 14. člena ZUP, saj pri postopanju ni ravnala v smeri največjega varstva pravic in pravnih koristi tožeče stranke, pač pa je njena odločitev povsem formalistična, brez ozira na materialno pravno vsebino spisa in kronologijo dogodkov. Zato bi po mnenju tožeče stranke tožena stranka morala v skladu s četrtim odstavkom 7. člena ZUP skrbeti, da nebistvene, formalne napake v postopku ne škodujejo pravicam strankam, ter da se v največji možni meri zavarujejo njene pravne koristi. Zaradi navedenega je tožeča stranka predlagala, da se izpodbijani sklep tožene stranke odpravi, ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega upravnega spora.

3. Tožena stranka je na tožbo odgovorila in predložila dokumentacijo, pri čemer je prereka vse navedbe tožeče stranke iz tožbe ter se v celoti sklicuje na razloge za odločitev navedene v izpodbijanem sklepu z dne 11. 5. 2017. Tožena stranka navaja, da iz javnega razpisa izhaja, da mora prijavitelj za popolnost vloge predložiti vse priloge (dokazila opredeljena v osmem poglavju, pogoji za kandidiranje na javnem razpisu), torej tako kopijo veljavnega kulturno varstvenega soglasja (KVS) kot popis del in predračun, ki ga ne sme izdelati ZVKDS, z datumom v letu 2016 ali 2017, skladno z vsebino, projektnimi in grafičnimi prilogami in potrjeno s strani izvajalca del in ZVKDS. Vloga je popolna, če vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih določa besedilo razpisa. Vloga se šteje za popolno tudi, če jo prijavitelj po pozivu v danem roku dopolni tako, da vsebuje vse obvezne sestavine. Po navedbah tožene stranke, je tožeča k vlogi priložila dva predračuna, od katerih je bil le eden potrjen s strani izvajalca, oba predračuna pa sta bila omenjena v KVS, pri čemer pa tožeča stranka le za enega od njiju omeni, da ga ni potrebno potrditi. Po navedbah tožene stranke se s predložitvijo veljavnih KVS potrjuje dopustnost posegov in njihovo skladnost z varstvenimi režimi, s predložitvijo popisa del in predračuna, potrjenih s strani izvajalca del oziroma pripravljalca ponudbe, pa obseg in prednost projekta - predvidene količine in cene posegov (skladno z razpisno dokumentacijo ZVKDS ne sme izdelati ponudbenega predračuna). Vrednost potrjenega ponudbenega predračuna utemeljuje vrednost projekta, ki jo prijavitelj navaja v prijavnem obrazcu, le-ta pa je osnova za določitev višine odobrenih proračunskih sredstev.

4. Zaradi navedenega, tožena stranka vztraja, da tožeča stranka ni predložila popolne vloge skladno z zahtevami iz javnega razpisa, k čemur je bila pozvana, saj je priloga "popis del in predračun" obvezno dokazilo za izpolnjevanje razpisnih pogojev in mora biti opremljeno tako, kot to zahteva razpisna dokumentacija. Tožeča stranka je bila tako, na podlagi šestega odstavka 117. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK), s pozivom pozvana k predložitvi manjkajočih dokazil, kot jih zahteva razpisna dokumentacija, na podlagi katerih bi lahko izkazala izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev glede na projekt, kot ga je prijavila v prilogi na javni razpis. Tožeča stranka je na podlagi navedenega poziva tudi predložila manjkajočo dokazilo za izpolnjevanje razpisnega pogoja, vendar žal po preteku roka za dopolnitev vloge.

5. Po mnenju tožene stranke je stališče tožeče stranke nepravilno, zaradi česar predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in odloči, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V predmetni zadevi ni sporno, da je tožeča stranka zamudila rok za dopolnitev vloge, saj tudi sama v tožbi navaja, da je vlogo dopolnila en dan prepozno. Šesti odstavek 117. člena ZUJIK določa : Če je vloga formalno nepopolna, se stranko pozove, da jo dopolni. Stranka mora vlogo dopolniti v petih dneh. Če stranka vloge ne dopolni v zahtevanem roku, minister vlogo zavrže s sklepom. Navedeno pomeni, da iz zakona izhaja rok, v katerem je potrebno vlogo dopolniti, zaradi česat je navedeni rok nepodaljšljiv.

8. Iz listinske dokumentacije izhaja, da se je tožeča stranka prijavila na zgoraj navedeni razpis, in da je komisija za odpiranje vlog (imenovana na podlagi 9. člena Pravilnika o izvedbi javnega natečaja in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov) ugotovila, da je vloga formalno nepopolna. Zaradi navedenega je bila tožeča stranka dne 14. 3. 2017 pozvana k dopolnitvi vloge v roku petih dni, čemur tožeča stranka v tožbi ne oporeka. V istem pozivu je bila tožeča stranka tudi opozorjena, da bo, v kolikor svoje vloge ne dopolni v navedenem roku, njena vloga s sklepom zavržena, kar pomeni, da je bila istočasno opozorjena tudi na posledice nepravočasne dopolnitve vloge, zaradi česar so neutemeljene navedbe o njeni pravni neveščosti v predmetni zadevi, zaradi odsotnosti ustreznega pravnega zastopnika, saj je bila o posledicah pravilno in pravočasno opozorjena.

9. Vsaka vloga, ki se obravnava, tako tudi predmetna vloga, je popolna šele ko vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih določa besedilo razpisa. Ker gre za strokovno presojo in tudi v naprej določene pogoje, se sodišče v tej fazi ne spušča v presojo vsebine, saj je pri predmetni zadevi pomembno, da je razpisna komisija ugotovila, da je vloga tožeče stranke nepopolna in jo je pozvala na dopolnitev, čemur pa tožeča stranka ni sledila pravočasno.

10. Iz odgovora tožene stranke, na pripravljalno vlogo tožeče stranke, z dne 29. 09. 2017 izhaja, da je na razpis prispelo 145 vlog, in da je bilo vseh 145 vlog enako obravnavanih, pri čemer je tožeča stranka na razpis prijavila šest vlog (šest kulturnih spomenikov), od katerih so bile tri dopolnjene v roku, ki jim je bil določen, tri pa ne, zaradi česar so nedopolnjene šteli za nepopolne. Tožeča stranka je bila v konkretnem primeru, na podlagi šestega odstavka 117. člena ZUJIK, s pozivom pozvana k predložitvi manjkajočih dokazil, kot jih zahteva razpisna dokumentacija, na podlagi katerih je tožeča stranka imela možnost, v dodatno postavljenem roku, izkazati izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev, glede na projekt, kot ga je prijavila v vlogi na javni razpis.

11. Tako se sodišče z odločitvijo tožene stranke strinja, saj je tožeča stranka dopolnitev podala, vendar po roku, določenem v pozivu. Glede na jasnost določila šestega odstavka 117. člena ZUJIK, da minister vlogo zavrže v kolikor je stranka ne dopolni v zahtevanem roku, glede na dejstvo, da tožeča stranka niti ne oporeka, da je bila dopolnitev podala po tem roku, sodišče šteje, da je tožba neutemeljena, in da je bila odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, pri čemer se sodišče zaradi nepotrebnega podvajanja v celoti sklicuje tudi na obrazložitev razlogov, kot izhajajo iz sklepa tožene stranke (2. odst. 71. člena Zakona o ustavnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

12. O vsebinskih odločitvah in potrebnostih dopolnitve, bi sodišče lahko odločalo zgolj v primeru pravočasne oddaje dopolnitve vloge.

13. Sodišče tudi ne more pritrditi navedbi tožeče stranke, da bi jo bila tožena stranka dolžna pozvati ali glede na zamudo, morebiti predlaga vrnitev v prejšnje stanje, na podlagi tretjega odstavka 103. člena ZUP, saj je bila tožeča stranka pravočasno opozorjena na posledice, v kolikor vloge v ustreznem roku ne bo dopolnila. Tožena stranka je pri obravnavi razpisa dolžna obravnavati vse vlagatelje enakopravno, zaradi česar ne more samo ene stranke obravnavati privilegirano napram ostalim strankam. 103. člen ZUP-a namreč jasno določa, kakšni so pogoji za vrnitev v prejšnje stanje, pri čemer mora stranka v postopku izkazati upravičen vzrok za zamudo roka ali nepravočasno izročitev vloge ali izkazati razlog, da je po očitni pomoti zamudila rok, česar pa tožeča stranka v predmetni zadevi ni ne navajala in tudi ne izkazala. Tako ni mogoče pritrditi navedbam tožeče stranke, da tožena stranka ni upoštevala 7. in 14. člena ZUP, torej enakega varstva pravic strank in varstva javnih koristi ter načela ekonomičnosti postopka, saj je tožena stranka ravno z enakopravnim obravnavanjem vseh strank v postopku, torej določitev dodatnega roka za morebitno dopolnitev nepopolnih vlog, vse prijavljene na razpis oziroma tiste z manjkajočo dokumentacijo obravnavala enako in bi ravno neenakopravna obravnava predloženih vlog ali upoštevanje prepozne dopolnitve, pomenila kršenje pravic drugih strank v postopku. V primeru zavlačevanja postopka (morebitnega poziva za vrnitev v prejšnje stanje) pa bi ravnala v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, ki določa, da je postopek potrebno voditi hitro, pri čemer določilo, da je potrebno pravilno ugotoviti dejansko stanje, in da se zavarujejo pravice in pravne koristi strank pomeni, da je organ pri odločanju dolžan skrbeti za pravice in koristi vseh strank, ki sodelujejo v postopku in torej ne more postavljati v privilegiran položaj samo ene izmed strank iz razloga, ker je zamudila rok za dopolnitev vloge.

14. Glede navedb tožeče stranke, da je vlogo za dopolnitev oddala pravočasno po elektronski poti, in sicer dne 20. 3. 2017, pa sodišče pripominja, da gre za pritožbeno novoto za katero tožeča stranka ni predložila nobenega dokazila in tudi ne morebitne elektronske povratnice. Sodišče je navedeno kljub temu preverilo in iz dokumentacije, ki jo je tožena stranka predložila s pripravljalno vlogo dne 10. 10. 2017, in katera je bila predložena tudi tožeči stranki (11. 10. 2017) ugotovilo, da je bila tudi dopolnitev vloge tožeče stranke po elektronski poti predložena prepozno, saj je bila predložena 21. 3. 2017 ob 15.32 uri, kar izhaja iz dokaza št. 3 in vloge št. 6220-150/2017. 15. Glede navedb tožeče stranke o ustaljeni ustavnosodni praksi, da je potrebno vselej oceniti ali poseg v pravice temelji na ustavno dopustnem cilju in ali je v skladu z načeli pravne države, zaradi česar bi naj bil postavljeni rok petih dni za dopolnitev vloge pretiran in v nasprotju z zasledovanim ciljem splošnega načela sorazmernosti sodišče odgovarja, da gre za pritožbene novote, ki jih je tožeča stranka uveljavljala šele s pripravljalno vlogo z dne 13. 9. 2017 in je zato tukajšnje sodišče ni upoštevalo.

16. Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata in navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

17. Izpodbijana odločitev po stališču sodišča temelji na pravilni dejanski in pravni podlagi in je tako po presoji sodišča pravilna in zakonita. Sodišče v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

18. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.