Jedro

Pritožiteljev način izražanja pa ni "trd", kot pravi sam, ampak je žaljiv. Vsebuje negativne vrednostne sodbe in neposredne žaljivke, ki na splošno odrekajo spoštovanje sodiščem. Gre za navedbe, ki sploh niso v nobeni neposredni zvezi z odločitvijo sodišča. Izražajo zgolj pritožiteljev negativni odnos do sodišč.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 66/2001 z dne 6.2.2002 v izreku o kaznovanju z denarno kaznijo 200.000 SIT.

Obrazložitev

Višje sodišča v Ljubljani je s sklepom opr.št. II Cp 66/2001 z dne 6.2.2002 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II R 80/99 z dne 8.11.2000 in zaradi žalitev sodišča izreklo vlagatelju pritožbe tožničinemu pooblaščencu V. Š. denarno kazen 200.000 SIT. Izrek o denarni kazni je utemeljilo s povzetkom žaljivih navedb v vlogah, ki jih je sestavil in na sodišče poslal tožničin pooblaščenec.

Proti sklepu o izreku denarne kazni vlaga V. Š. pritožbo. Navaja, da je pritožbo na Višje sodišče poslal pred dvema letoma, zato je sklep zastaral in ne velja več. Navaja, da je sklep nepošten, krivičen in uničujoč. Ko je pisal pritožbo, je zelo pazil, da ne bi užalil sodišča. Kar sodišče navaja kot žalitev, je samo njegovo mnenje, to pa ni žalitev sodišča. Zanika, da bi označil sodnike kot podkupljene in nedostopne. Navaja še, da je "razveljavil, uničil" svojo zadevo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. To sodišče je poslalo "mrtvo zadevo" v obravnavo Višjemu sodišču v Ljubljani. Zato so vse odločbe sodišča od tedaj dalje neveljavne. Predlaga, da Vrhovno sodišče razveljavi izrečeno kazen.

Pritožba ni utemeljena.

Izrečena kazen se nanaša na žalitve, izrečene v tekočem postopku, zlasti v pritožbi, o kateri je odločalo pritožbeno sodišče. Zato ni prišlo do nikakršnega zastaranja, kot to zmotno uveljavlja pritožitelj. Prav tako se neutemeljeno sklicuje na svojo "razveljavitev in uničenje" zadeve, s čimer morda misli na umik tožbe. Odveč je tu pojasnjevati, da morajo biti procesna dejanja jasna in razumljiva, tako da jih ni mogoče napačno razumeti. Z izrazi, ki jih uporablja pritožitelj, ni mogoče opredeljevati procesnih dejanj. Ne glede na to, je iz pritožiteljevih vlog razvidno, da želi z njimi doseči odločitev pritožbenega sodišča. Toda tudi to ni bistveno, ko se obravnavajo žaljive navedbe v vlogah.

Dejstvo je, da je vloge sestavil in jih na sodišče naslovil pritožitelj. Ko jih je poslal sodišču, je bil zavezan, da varuje spoštljiv odnos do sodišča in do vseh udeležencev postopka. Zavzetost pri zastopanju, ki je hvalevredna, se ne izkazuje z žalitvami sodišča in drugih. Pritožiteljev način izražanja pa ni "trd", kot pravi sam, ampak je žaljiv. Vsebuje negativne vrednostne sodbe in neposredne žaljivke, ki na splošno odrekajo spoštovanje sodiščem. Gre za navedbe, ki sploh niso v nobeni neposredni zvezi z odločitvijo sodišča. Izražajo zgolj pritožiteljev negativni odnos do sodišč.

Pritožitelj zanika, da bi se o sodišču žaljivo izrazil in sploh, da bi imel tak namen. Vendar to ni v skladu s tem, kar je zapisal v svojih vlogah. Povzemanje vseh žaljivih navedb za utemeljitev tega sklepa ni potrebno. Zadostujejo naslednji povzetki. V vlogi - pritožbi z dne 14.7.2000 označuje Višje sodišče v Ljubljani kot nepošteno in dodaja da "pošilja Slovencu nepoštene sodbe samo zato, da Višje sodišče lahko prioritera svoje prijatelje." Nadalje navaja: "Višje sodišče je v tej sodbi udarilo po meni, me nesramno oguljufalo in mi poslalo nepošteno sodbo..." In :"Kam smo prišli, da Višje sodišče goljufa, brutalno pregazi Slovenca in mu pošilja nesramne, krivične sodbe..". Nato :"..birokrati na sodišču rušijo pravice slovenskega naroda". Predvsem pa: "Največkrat stanovanja ne delijo po slovenskih zakonih, ker so sodniki podkupljeni ali odvetniki nesposobni", ter "Sodišče se danes lahko podkupi, če imaš denar lahko kupiš vse na sodišču..". Točne so tudi vse navedbe izpodbijanega sklepa, kjer so povzete nekatere žaljive navedbe pritožitelja. Zato ne drži, kar je bistveno v pritožbi, da pritožitelj ni žalil sodišča in da tega namena ni imel. Iz navedenega je razvidno obratno.

Žaljivih navedb pa je še mnogo.

Zakon o pravdnem postopku v 109. členu določa, da se kaznuje po 11. členu tega zakona tisti, ki v vlogah žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca postopka. Pritožitelj je to storil na način, ki ga ni mogoče opravičiti z njegovo prizadetostjo zaradi neuspešnega vodenja postopka niti s čimerkoli drugim. Očitki v zvezi z nepoštenostjo in podkupljivostjo so težki in jih ni mogoče spregledati. Zato je izrečena kazen utemeljena.