Jedro

Sodišče druge stopnje je s sklepom popravilo sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe. Zoper tak sklep predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Obravnavana zadeva se nanaša na popravo sodbe po 328. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zaradi napačne navedbe katastrskih občin pri dveh nepremičninah, glede katerih je bilo zahtevku za izbris hipotek pravnomočno ugodeno.

2.Sodišče prve stopnje je tožnikovem predlogu za popravo sodbe delno ugodilo - popravilo je sodbo glede nepremičnine, pri kateri je napako zagrešilo sámo, zavrnilo pa popravo glede dveh, kjer je bila napačna oznaka povzeta iz tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče je tožnikovi pritožbi ugodilo in napačni oznaki nadomestilo s pravilnima, ob sklicevanju na procesno ekonomičnost in učinkovito sodno varstvo.

3.Zoper sklep sodišča druge stopnje je druga toženka vložila predlog za dopustitev revizije. Glede njegove dovoljenosti meni, da izpodbijana odločitev pomeni pravnomočen zaključek postopka. Pritožbeno sodišče naj bi spremenilo izrek pravnomočne odločbe na način, da je prekoračilo tožbeni zahtevek. To naj bi predstavljalo bistveno razliko v primerjavi z običajnimi popravnimi sklepi. Ker je prvostopenjska sodba pravnomočna, pritožbeno sodišče pa je njen izrek popravilo tako, da je po vsebini odločeno drugače, kot je bilo vtoževano, po mnenju predlagateljice izpodbijani sklep ni zgolj akcesorne narave, temveč dejansko (oz. vsaj implicitno) pomeni odločitev, s katero je postopek pravnomočno končan. Predlaga dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

◦ "Ali je pritožbeno sodišče napačno uporabilo 328. člen ZPP s tem, ko je ugodilo predlogu tožnika za popravo II. točke izreka sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 1848/2018 z dne 3. 11. 2021, tako da sta bili identifikacijski oznaki nepremičnin (dela stavbe) "..." in "...") nadomeščeni z oznakama "..." in "...", čeprav je tožnik v tožbenem zahtevku, med drugim, izrecno zahteval izdajo izbrisnih dovoljenj za nepremičnini z identifikacijskima znakoma "..." in "..."?

◦ Ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je spremenilo identifikacijska znaka nepremičnin v izreku sodbe v primerjavi s tistima, ki sta bila izrecno navedena v tožbenem zahtevku tožnika, kršilo načelo dispozitivnosti iz 2. člena ZPP in odločilo mimo postavljenega zahtevka (extra petitum), oziroma odločilo o nečem drugem (aliud), kot je bilo zahtevano s tožbenim zahtevkom?

◦ Ali je pritožbeno sodišče kršilo pravico do izjave in do kontradiktornega postopka ter storilo bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, posledično pa tudi kršilo ustavne pravice drugotožene stranke iz 22. in 25. člena Ustave RS, ker je dopustilo spremembo ID znaka nepremičnin, ki je imelo za posledico, da se hipoteke izbrišejo pri popolnoma drugih nepremičninah, kot je bilo določeno s sodbo opr. št. II P 1848/2018 z dne 3. 11. 2021 in zahtevano s tožbenim zahtevkom, zaradi česar se drugotožena stranka do navedenega izbrisa hipotek pri drugih nepremičninah ni mogla opredeliti?

◦ Ali je pritožbeno sodišče storilo kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršilo pravico drugotožene stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS s tem, ko je neobrazloženo odstopilo od enotne in ustaljene sodne prakse, po kateri sodišče s popravnim sklepom na podlagi 328. člena ZPP ne sme posegati v vsebino sodne odločbe, do česar pa je v obravnavani zadevi dejansko prišlo, temveč sme popraviti zgolj pomote, ki se tičejo tehnike pisne redakcije sodbe, ne da bi tak odstop ustrezno obrazložilo?"

4.Predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

5.Izpodbijana odločba ima dvojen procesnopravni pomen. Po eni strani gre za sklep, izdan v pritožbenem postopku v vzporednem postopku po 328. členu ZPP, ki ureja popravo sodbe. Ker pa je popravni sklep izdalo sodišče druge stopnje ter z njim popravilo sodbo sodišča prve stopnje, bi imela stranka zoper tak sklep pravico do pritožbe.

6.Drugi učinek izpodbijane odločitve pa je, da vpliva na sodbo sodišča prve stopnje. Ker se poprava nanaša na vsebino v izreku sodbe, ima v skladu s tretjim odstavkom 328. člena ZPP stranka zoper glavno odločbo možnost pritožbe. Tretji odstavek 328. člena ZPP namreč za tak položaj predvideva, da rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sodbe teče od dneva, ko je bil strankam vročen popravljen prepis sodbe.

7.Vendar druga toženka pritožbe zoper popravni sklep, ki ga je izdalo sodišče druge stopnje, ni vložila. Zato tudi ni problematizirala morebitne napačne uporabe pooblastil pritožbenega sodišča po 328. členu ZPP (posebno pooblastilo pritožbenega sodišča je, npr., vsebovano v petem odstavku 328. člena ZPP, po katerem lahko višje sodišče sodišču prve stopnje naloži popravo sodbe).

8.Druga toženka prav tako ni vložila pritožbe zoper popravljeno sodbo sodišča prve stopnje v roku iz tretjega odstavka 328. člena ZPP.

9.Namesto tega je vložila predlog za dopustitev revizije. Ta zoper sklep ni dovoljen, saj ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek končan (prvi odstavek 384. člena ZPP), zoper sodbo sodišča prve stopnje pa ne zato, ker ima zoper njega stranka redno pravno sredstvo in torej ne gre za pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP).

10.Vrhovno sodišče je zato predlog kot nedovoljen zavrglo (377. člen ZPP).

11.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza: