Jedro

Pravnomočno je bilo že ugotovljeno, da pravna posla, ki sta predmet obravnave v tem postopku, nista pravno neobstoječa, niti nična. V tem postopku je odločilno, da zatrjevana nova dejstva niso povzročila, da bi pravno obstoječa pravna posla naknadno postala neobstoječa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 981,61 EUR v roku 15 dni od izdaje te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo ugotovitveni tožbeni zahtevek, da pravni posel o prenosu solastniškega deleža do 1/2 nepremičnine 13/4, k. o. ..., ki sta ga sklenila A. A. st. in B. B., vsebovan v prodajni pogodbi z dne 10. 12. 1998 SV 612/98, ne obstoji; ter da ne obstoji pravni posel o prenosu solastniškega deleža do 1/2 nepremičnine 13/2, k. o. ..., ki sta ga sklenila A. A. st. in B. B., vsebovan v predpogodbi z dne 29. 12. 2004 (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti potrebne pravdne stroške (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica) iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbijana sodba je sodba presenečenja. Stališče sodišča, da bi morale stranke izpodbojno tožbo vložiti v treh mesecih po smrti varovanca, je napačno. Sodišče je zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena URS. Prav tako je zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je izpodbijana sodba nerazumljiva in se je ne da preizkusiti. Primerjava s pravnimi posli, sklenjenimi v postopku prodaje kmetijskih zemljišč, ni ustrezna, saj načelno mnenje, na katerega se sklicuje sodišče, obstoja volje za nastanek pravnega posla ne izpostavlja. Bistveno vprašanje je, kakšne posledice ima izjava volje popolnoma poslovno nesposobne osebe oz. prekoračitev pooblastil, ki jih ima njen zakoniti zastopnik pri oblikovanju volje za zastopanega. Sodišče je navedlo, da naj bi bil pravni posel le izpodbojen, kar je nevzdržno, saj posel ne more biti hkrati neobstoječ in izpodbojen. Svojega stališča ni obrazložilo, zato se ga ne da preizkusiti. Izpodbijati je mogoče le posle, ki so učinkovito nastali. Izpodbojni posel velja že od začetka, dokler ni izpodbit. Nekaj, kar v pravnem smislu ni nastalo, ni mogoče izpodbijati, saj ne obstaja. Zadevi II Ips 175/2004 in II Ips 54/2019 nista primerljivi. VS RS se je v teh zadevah ukvarjalo s pravnimi posli, ki jih sklene omejeno poslovno sposobna oseba. Sodišče ni obrazložilo, kako neobstoječ pravni posel postane obstoječ. Potegnilo je enačaj med posli, ki jih sklene omejeno poslovno sposobna oseba in poslovno popolnoma nesposobna oseba. Izpodbojni posli pa so samo posli, ki jih sklene omejeno poslovno sposobna oseba. V konkretnem primeru je bila A. A. st. z odločbo sodišča popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, popolnoma poslovno nesposobna oseba pa ne more veljavno skleniti pogodbe. Določilo 44. člena OZ se nanaša samo na primere, ko je oseba z omejeno poslovno sposobnostjo sklenila izpodbojni pravni posel, pa je kasneje dobila popolno poslovno sposobnost. Zastopanje A. A. st. ni bilo zakonito, ker ni bilo odobritve s strani CSD, zato volja za sklenitev posla ni bila izjavljena in posel ni nastal. V primeru, ko je nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila sklenil pogodbo, le-ta zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta kasneje odobri (73. člen OZ). Sodišče se do teh razlogov, ki so za odločitev bistveni, ni opredelilo, kar predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ni pravilno stališče, da bi morali dediči pokojnega v treh mesecih po njegovi smrti zahtevati razveljavitev spornih poslov, saj tistega, kar ni nastalo, ni mogoče razveljaviti. Poleg tega se tri mesece po smrti praviloma še ne ve, kdo je zapustnikov dedič. Izpodbijana odločitev predstavlja odstop od ustaljene sodne prakse, kar predstavlja kršitev iz 22. člena URS. Namen (ratio legis) soglasja CSD v določbi 191. člena ZZZDR je drugačen od tistega v 111. členu ZZZDR. Institucionalizirana odobritev pravnega posla je namenjena posebni javnopravni odobritvi, zaščiti konkretne osebe in pravnega prometa, da se pred pristojnim organom preveri, ali je sklenitev pravnega posla res v interesu varovanca ali pa je posel škodljiv in lahko nastanejo resne pravne posledice za varovanca in za pravni promet. Če bi bil tak posel izpodbojen, potem bi bila njegova usoda nejasna kar 15 let; to pa je za pravno varnost nesprejemljivo. Neveljavno zastopanje za zastopanega ne velja. Bolj primerno je, da se uporabi določba 72. člena OZ kakor 44. člen in 94. člen OZ.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožnica uveljavljala ugotovitveni tožbeni zahtevek z vsebino, da pravna posla z dne 10. 12. 1998 in 29. 12. 2004, ki sta ga sklenila A. A. st. in B. B., ne obstojita. V tožbi je trdila, da sta pravna posla neobstoječa in brez pravnih posledic, ker ju CSD nikoli ni odobril. V podlagi tožbenega zahtevka je navedla, (1) da je A. A. st. umrl ... 2013, (2) da se je tretji toženec na podlagi pogodbe z dne 10. 12. 1998 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I P 000/2005 vknjižil kot lastnik na nepremičnini 13/4, k. o. ... ter (3) opisala upravni postopek tretjega toženca v zvezi z odobritvijo CSD glede spornih pravnih poslov. Toženka se je v postopku sklicevala na zadevo Okrožnega sodišča v Kranju I P 000/2005 ter uveljavljala ugovor že pravnomočno razsojene stvari (res iudicata).

6. Pritožnica zmotno meni, da je v obravnavani zadevi odločilno vprašanje pravnih posledic izjave popolnoma poslovno nesposobne osebe, ki jo v njenem imenu poda skrbnik, ob odsotnosti odobritve pristojnega CSD, določene v 191. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR). To vprašanje ni ključno. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v 22. točki obrazložitve, je ključno, ali so v tej pravdni zadevi nastopile takšne pravno relevantne okoliščine, da sta pravna posla, za katera je Okrožno sodišče v Kranju v pravdni zadevi I P 000/20051 že pravnomočno ugotovilo, da nista brez pravnega učinka, postala neobstoječa in s tem brez pravnega učinka.

7. Pri presoji utemeljenosti ugovora že pravnomočno razsojene stvari je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je Okrožno sodišče v Kranju v zadevi I P 000/2005, ki je tekla med C. A., A. A. st., B. B. in A. A. ml., 9. 7. 2007 zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta prodajna pogodba z dne 10. 12. 1998 in predpogodba z dne 29. 12. 2004 brez pravnega učinka. Ugotovilo je, (1) da je bila A. A. st. popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, (2) da sporna pravna posla nista bila predložena v odobritev CSD, (3) da je bila dolžnost C. A. sklenjene posle predložiti v odobritev CSD, (4) da pogodba z dne 29. 12. 2004 ni bila podpisana na način, ki bi bil v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in ni prišlo do zlorabe zaupanja. Na podlagi predstavljenih okoliščin je bilo v postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju I P 000/2005 pravnomočno ugotovljeno, da sporni pogodbi nista nični oz. brez pravnega učinka ter da ima pomanjkanje odobritve s strani CSD za posledico (le) morebitno odškodninsko odgovornost skrbnika.

8. Ker so po trenutku, na katerega se nanašajo časovne meje pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Kranju I P 000/2005, nastopila nova dejstva2, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je nova tožba dopustna. V nadaljevanju je skrbno presodilo nove okoliščine konkretnega primera (smrt varovanca, upravni postopki v zvezi z odobritvijo CSD in vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo) in v 28. točki obrazložitve zaključilo, da nobena izmed novo nastalih okoliščin ni pravno pomembna in ni vplivala na presojo pravnega razmerja med pravdnima strankama. Navedeno ugotovitev, ki je pritožnica ne graja, pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Ker nobeno izmed novih dejstev ni vplivalo oz. ni bilo relevantno za presojo pravnih poslov z dne 10. 12. 1998 in 29. 12. 2004, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Glede obstoja pravnih poslov je vezano na pravnomočno sodbo v zadevi I P 000/2005, s katero je bil zavrnjen zahtevek za ugotovitev pravne neučinkovitosti pogodb. Posledično pa je obširno pritožbeno navajanje3, zakaj je pravni posel, ki ga sklene skrbnik poslovno nesposobne osebe brez odobritve CSD, pravno neobstoječ, kar pritožba argumentira tudi s sklicevanjem na določilo 72. člena Obligacijskega zakonika (OZ), za odločitev v zadevi neupoštevno. O vprašanju veljavnosti pravnih poslov je bilo že pravnomočno odločeno. Zato je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da izpodbijana sodba predstavlja sodbo presenečenja ter odstop od sodne prakse, s čimer sodišču očita kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev 22. člena URS. Ugotovitev, da sta obravnavana pravna posla obstoječa, ne predstavlja drugačnega pravnega zaključka od že sprejetega v pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Kranju I P 000/2005. 9. Pritožnica navaja, da neobstoječ pravni posel ne more naknadno postati izpodbojen, kar drži, vendar je v obravnavanem primeru podana drugačna situacija, ki pa jo v pritožbi spregleda. Že v predhodni pravdi je bilo pravnomočno ugotovljeno, da pravna posla, ki sta predmet obravnave tudi v tem postopku, nista pravno neobstoječa niti nična. V tem postopku je tako odločilna ugotovitev ta, da zatrjevana nova dejstva niso povzročila, da bi pravno obstoječa pravna posla naknadno postala neobstoječa. 10. Pritožbeni očitek, da je sodba sodišča prve stopnje nerazumljiva in se je ne da preizkusiti ter da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do razlogov, ki so za odločitev bistveni (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ni utemeljen. Razlogi sodišča prve stopnje so jasni in popolni; med njimi ni nasprotij, prav tako pa se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh odločilnih navedb pravdnih strank v postopku in do vseh odločilnih dejstev.

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožnica s pritožbo ni uspela, toženi stranki pa so v pritožbenem postopku nastali stroški odgovora na pritožbo v višini 1.100 točk (tar. št. 21/1 Odvetniške tarife), kar upoštevaje tretji odstavek 7. člena Odvetniške tarife znaša 1.320 točk, ter materialni izdatki v višini 21 točk, skupaj 1341 točk. Ob upoštevanju 22 % DDV je tožena stranka upravičena do povračila 981,61 EUR pritožbenih stroškov. Nagrade v višini 200 točk za pregled listin po tar. št. 39 pritožbeno sodišče toženi stranki ni priznalo, ker je nagrada za navedeno opravilo že zajeta v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo. Na podlagi določila prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 981,61 EUR.

1 Odločitev je potrdilo VSL s sodbo z dne 9. 7. 2007 v zvezi s sodbo in sklepom VS RS II Ips 1091/2008. 2 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 164, GV, 2009. 3 Obširno izpostavlja, da sklicevanje sodišča na odločbi II Ips 175/2004 in II Ips 54/2019 ni primerno ter navaja sodno prakso (sodba VS RS II Ips 177/2003, II Ips 564/95, sklep II Ips 12/2002, sodba II Ips 176/2018, II Ips 196/2014, VIII Ips 384/2008, II Ips 193/2016) in pravno teorijo, ki potrjuje, da so pravni posli, ki jih sklene popolnoma poslovno nesposobna oseba, pravno neobstoječi oziroma nični. Pritožba poudarja, da se ratio legis soglasja v določbi 191. člena ZZZDR razlikuje od pomena soglasja, predvidenega v določbi 111. člena ZZZDR, ter izpostavlja napačnost stališča o roku za vložitev izpodbojne tožbe in neustreznost primerjave s pravnimi posli, sklenjenimi v postopku prodaje kmetijskih zemljišč.