Jedro

Pravilnost odmere sodne takse je načeloma vprašanje, ki se rešuje v postopku izdaje plačilnega naloga, vendar je znesek dolžne sodne takse (tudi) bistveni element ocene, ali lahko stranka plača sodno takso, ne da bi bila s tem bistveno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. V primeru, kot je obravnavani (sosporniki), je višina takse, ki jo je dolžna plačati posamezna stranka, odvisna od opredelitve vrste sosporništva, saj je od tega odvisna vrednost spornega predmeta

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v I., II. in III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu (IV. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog prvo in četrto tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I. točka izreka), jima naložilo obročno plačilo sodne takse (II. točka izreka), odločilo, da bo neplačane obroke sodišče prisilno izterjalo (III. točka izreka) ter njun predlog za oprostitev plačila ostalih sodnih taks (za postopek pred sodiščem druge stopnje) zavrglo (IV. točka izreka).

2. Proti navedenemu sklepu sta se pravočasno pritožila prvi tožnik in četrta tožnica ter navedla, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo njuno dejansko premoženjsko stanje. Register KDD sicer izkazuje 300 delnic Delavske hranilnice Ljubljana, vendar so bile kupljene z denarjem, ki je bil za prvega tožnika zbran v okviru humanitarne akcije za njegovo zdravljenje in rehabilitacijo na posebnem humanitarnem računu Rdečega križa Ljubljana (64.075,86 EUR). Znaten del je bil uporabljen za številne oblike zdravljenja in rehabilitacije doma in v tujini. Ker bo vse življenje potreboval redno terapijo, je prvi tožnik vrednost neporabljene humanitarne pomoči skušal ohraniti z nakupom delnic, ki so kupljene izključno iz tako zbranega denarja in so strogo namenske. Predlaga, da se navedene delnice ne upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega stanja. Upoštevan je bil tudi enkratni drugi dohodek v višini 2.000,00 EUR, ki tudi izvira iz humanitarnega projekta in se ga ne more upoštevati kot dela sredstev za preživljanje. Tudi za četrto tožnico je sodišče zmotno ugotovilo premoženjsko stanje, saj je seštelo dohodke iz leta 2012 in 2013. Tudi obročno plačilo sodnih taks bi preveč obremenilo skupne dohodke za preživljanje pritožnikov, zato predlagata, da se plačilo sodnih taks odloži oziroma se ju vsaj delno oprosti, seveda z obročnim plačilom.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V tem pravdnem postopku so tožniki vložili tožbo zaradi plačila odškodnine v skupnem znesku 354.027,82 EUR, pri čemer prvi tožnik stranka zahteva 303.027,82 EUR, ostali tožniki pa po 12.000,00 EUR (druga tožnica in tretji tožnik) oziroma 15.000,00 EUR (četrta tožnica). Za oprostitev plačila sodnih taks sta hkrati z vložitvijo tožbe dne 18. 7. 2013 prosila prvi tožnik in četrta tožnica (1).

5. Med okoliščinami, ki jih v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 (2) sodišče skrbno presodi pri odločanju o oprostitvi ali obročnem plačilu, je tudi vrednost spornega predmeta. Sodna taksa se plača od vrednosti zahtevka, za ugotavljanje vrednosti zahtevka pa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni v ZST-1 drugače določeno (drugi odstavek 19. člena ZST-1).

6. Sodišče prve stopnje je utemeljenost predloga za oprostitev plačila sodnih taks presojalo izhajajoč iz vrednosti spornega predmeta 345.027,82 EUR, to je seštevka zahtevkov vseh tožnikov in posledično štelo, da dolžna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje znaša 4.425,00 EUR. Zaključilo je, da prvi tožnik in četrta tožnica kot izvenzakonska partnerja mesečno razpolagata s takimi dohodki, da ne izpolnjujeta pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, da pa bi bila sredstva, s katerimi se preživljata, s takojšnjim plačilom bistveno zmanjšana in jima je zato dovolilo obročno plačilo zneska 4.425,00 EUR (12 x 368,75 EUR).

7. Pravilnost odmere sodne takse je načeloma vprašanje, ki se rešuje v postopku izdaje plačilnega naloga, vendar je znesek dolžne sodne takse (tudi) bistven element ocene, ali lahko stranka plača sodno takso, ne da bi bila s tem bistveno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. V primeru kot je obravnavan (sosporniki) je višina takse, ki jo je dolžna plačati posamezna stranka, odvisna od opredelitve vrste sosporništva, saj je od tega odvisna vrednost spornega predmeta (prim. 41. člen ZPP).

8. Sodišče prve stopnje se z vprašanjem sosporništva na aktivni strani ni ukvarjalo, zato je ostalo dejansko stanje glede višine sodne takse, posledično pa izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks oziroma njihovo obročno plačilo, nepopolno ugotovljeno. Od vrste sosporništva je namreč odvisno, ali so terjatve tožnikov samostojne in neodvisne druga od druge, torej, ali se sodna taksa odmeri glede na vrednost posameznih zahtevkov ali od seštevka vrednosti (3). Iz sklepa sodišča prve stopnje tudi ni mogoče zanesljivo ugotoviti ali sta pritožnika zavezana plačati takso v višini 4.425,00 EUR solidarno (4). Opredelitev sosporništva je pomembna tudi za vprašanje uporabe drugega odstavka 14. člena ZST-1, ki določa, da če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katera ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva.

9. Pritožnika sta izrecno navedla, da sklep z dne 28.10.2013 izpodbijata v celoti, torej tudi v delu, kjer je bil zavržen predlog za oprostitev ostalih sodnih taks (za postopek pred sodiščem druge stopnje). Glede te odločitve v pritožbi ni navedenih nobenih razlogov, preizkus po uradni dolžnosti pa je pokazal, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

10. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja (355. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), zato je višje sodišče pritožbi delno ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo v I., II. in III. točki izreka in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Napotki sodišču prve stopnje so vsebovani že v prejšnjih točkah obrazložitve. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Njen zahtevek temelji na 180. členu Obligacijskega zakonika (posredna oškodovanka).

(2) Veljavnem v času vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks (18.7.2013).

(3) Primerjaj tudi sklep VSM I Cp 922/2011 z dne 28.6.2011 in sklep VSL I Cp 2099/2011 z dne 14.22.2011 ter starejšo odločbo VDS Pdp 681/2001 z dne 28.11.2002. (4) Primerjaj deveti odstavek 3. člena ZST-1.