Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upoštevaje, da navedba novega izvršilnega sredstva, vsebovana v predlogu za izvršbo z novim sredstvom izvršbe, zgolj dopolnjuje zahtevo za sodno varstvo, uveljavljano v predlogu za izvršbo, je nagrada za predlog za izvršbo z novim sredstvom zajeta že v nagradi za predlog za izvršbo. Takšno razlogovanje utemeljuje ureditev OT, v kateri predlog za izvršbo ni vrednoten po vrsti in številu izvršilnih sredstev, ampak po vrednosti izterjevane obveznosti.
I. Pritožba se zavrne in se IV. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdi.
II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi In 314/2006, 6. 9. 2006, nadaljuje z novimi izvršilnimi sredstvi: a) za dolžnico J. T. z rubežem plače; z izvršbo na nepremičnine parc št. 2188, k.o. S., parc št. 2189, k.o. S., parc. št. 701/24, k.o. S., parc. št. 701/34, k.o. S., stavba 1105, del 11, k.o. K., vse last dolžnice do celote; z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet; b) za dolžnico M. M. z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet (I. točka izreka). Predlog za nadaljevanje izvršbe glede predlagane izvršbe z rubežem plače in drugih stalnih denarnih prejemkov dolžnice M. M. je zavrnilo (II. točka izreka) in dolžnikom naložilo, da upniku povrnejo 24,00 EUR stroškov izvršilnega postopka, v roku 8 dni od prejema sklepa brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do poravnave obveznosti (III. točka izreka). Zavrnilo je upnikovo zahtevo za povrnitev stroškov za vlogo z dne 13. 1. 2017 (IV. točka izreka).
2. Zoper IV. točko izreka navedenega sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Meni, da bi mu moralo sodišče prve stopnje za vlogo, s katero je predlagal nadaljevanje izvršbe z novimi sredstvi, priznati nagrado po tarifni številki 27/7 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), kar utemeljuje s sodno prakso.1 Poudarja, da so organi, ki odločajo o odvetniških stroških, dolžni upoštevati pojasnila Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije. Prilaga stališče navedenega odbora št. UO-16. 4. 2015- 5p, z dne 16. 4. 2015, po katerem odvetnik za delni umik izvršbe, ki je manj zahtevna vloga od predmetne, lahko zaračuna storitev po tarifni številki 27/7. Sodišču druge stopnje predlaga spremembo IV. točke izreka izpodbijanega sklepa tako, da se dolžnikom v plačilo naloži izvršilne stroške v višini 428,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po preteku osemdnevnega paricijskega roka dalje, podredno, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.
3. Dolžniki na pritožbo niso odgovorili.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje soglaša s pravilnimi in zadostnimi razlogi sodišča prve stopnje ter jih v izogib ponavljanju povzema v svojo obrazložitev, glede na izrecna pritožbena izvajanja pa še dodaja:
6. OT posebne nagrade za sestavo predloga za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom ne ureja, enotno stališče, ali naj se predlog za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom vrednoti samostojno in po kateri tarifni številki, prav tako ne izhaja iz sodne prakse.
7. Upoštevaje, da navedba novega izvršilnega sredstva, vsebovana v predlogu za izvršbo z novim sredstvom izvršbe, zgolj dopolnjuje zahtevo za sodno varstvo, uveljavljano v predlogu za izvršbo, sodišče druge stopnje zavzema stališče, da je nagrada za predlog za izvršbo z novim sredstvom zajeta že v nagradi za predlog za izvršbo. Takšno razlogovanje utemeljuje ureditev OT, v kateri predlog za izvršbo ni vrednoten po vrsti in številu izvršilnih sredstev, ampak po vrednosti izterjevane obveznosti. V skladu s splošnim načelom enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave RS), ki v bistveno enakem položaju ne dopušča drugačne obravnave, ustavnoskladna razlaga narekuje enako vrednotenje tudi pri naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev. Ker začetna kumulacija izvršilnih sredstev za opredelitev nagrade za sestavo predloga za izvršbe ni bistvena, potem na višino nagrade ne sme vplivati tudi eventualna naknadna kumulacija sredstev izvršbe. Glede na omejitev nagrade za predlog za izvršbo na največ 200 točk (27/1 OT) pa bi nagrajevanje naknadne kumulacije izvršilnih sredstev lahko pripeljalo tudi do nedopustnega obida najvišjega zneska predmetne nagrade.
8. Pritožnikovo zavzemanje za določitev nagrade po tarifni številki 27/7 OT ni utemeljeno. Citirana tarifna številka se nanaša na druge obrazložene vloge, v katerih morajo stranke pojasniti dejansko stanje svojega zahtevka oziroma predloga in zanj predlagati dokaze, za podajo predloga za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom pa zadostuje že navedba novega sredstva izvršbe in utemeljevanje predloga ni potrebno. Prav tako bi v primeru ob uporabi citirane tarifne številke lahko prišlo do nelogične razlage OT, ko bi bilo odvetniško opravilo sestave predloga za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom (denimo pri nepremičninski izvršbi) vrednoteno z višjo nagrado (75 % iz tarifne številke 18) kot sestava predloga za izvršbo (50 % iz tarifne številke 18, a ne več kot 200 točk), ki mora poleg navedbe izvršilnega sredstva vsebovati še vse ostale predpisane sestavine.
9. Odločitve sodišča druge stopnje ne spremeni pojasnilo Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije št. UO-16. 4. 2015- 5p, z dne 16. 4. 2015, na katerega se sklicuje pritožnik. Slednje se ne nanaša na vrednotenje predloga za izvršbo z novim sredstvom izvršbe, temveč na zaračunavanje storitve delnega umika izvršbe. Predmetno pojasnilo prav tako izhaja iz izhodišča, da delni umik spada med obrazložene vloge, ker vsebuje obrazložitev, na kakšen način je dolžnik poravnal del terjatve, medtem ko predloga za izvršbo z novim sredstvom izvršbe iz že opisanih razlogov ne gre šteti za obrazloženo vlogo, saj mora ta vsebovati le navedbo novega izvršilnega sredstva in zgolj dopolnjuje prvoten predlog za izvršbo.
10. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
11. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
1 VSC sklep I Ip 306/2011 in VSC sklep I Ip 540/2009.