Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vloženo po odvetniku, ni predložena pisna izjava o premoženjskem stanju stranke, jo mora sodišče pozvati na dopolnitev.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo.
Zoper sklep se pritožuje tožena stranka in uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da prvostopno sodišče o predlogu med postopkom na prvi stopnji ni odločalo. To je storilo šele na toženkino opozorilo v pritožbi zoper prvostopno sodbo. Sodišče je njen predlog zavrglo, ker ni predložila t. i. izjave o premoženjskem stanju. Sklicuje se na prehodno določbo 39. člena ZST-1, ki pravi, da se takse v postopkih, ki so začele teči pred uveljavitvijo tega zakona do pravnomočnega zaključka postopka, plačujejo po dosedanjih predpisih. V danem primeru pa je pravdni postopek stekel pred uveljavitvijo novega ZST-1. Sodišče bi moralo uporabiti prejšnji ZST, ta pa izjave o premoženjskem stanju seveda še ni predvideval. Prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks je tožena stranka podala v odgovoru na tožbo in je bila vložena v skladu s prejšnjim ZST in takratno sodno prakso. Predlog je bil primerno obrazložen, predlogu pa so bile predložene listine. Tak predlog bi moralo sodišče vsebinsko presojati, ne pa ga zavreči kot nepopolno vlogo. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks bi sodišče lahko zavrglo le, če vloga ne bi vsebovala katere od obveznih sestavin iz 105. člena ZPP. Sodišče bi moralo v primeru, če vloga ni bila izdana na predpisanem obrazcu, stranki naložiti rok, naj predlog predloži na obrazcu.
Pritožba je utemeljena.
V danem primeru je tožena stranka k odgovoru na tožbo predložila tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks ter predlogu predložila listine (pokojninske izpiske za obdobje od oktobra do decembra 2008). Tožena stranka je vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks v času, ko je že veljal Zakon o sodnih taksah (ZST-1), postopek v tej zadevi pa je začel teči v času veljavnosti nenoveliranega Zakona o sodnih taksah. ZST-1 v 39. členu res določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka, plačujejo po dotedanjih predpisih. Citirano določilo se torej nanaša na plačevanje taks in ne odločanje, kot to zmotno meni pritožba. Ne glede na to pa pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določilo 2. odstavka 108. člena ZPP v konkretnem primeru. Citirano določilo pravi, da sodišče nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik. V konkretnem primeru je stranka po odvetniku vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki ima vse sestavine, ki jih mora imeti vloga, da se lahko obravnava (105. člen ZPP). Predlogu je priložila dokazila. Vloga je bila sposobna za obravnavanje. Če je sodišče menilo, da potrebuje za odločanje pisno izjavo o premoženjskem stanju stranke, bi jo moralo k temu pozvati. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje, ko naj prvostopno sodišče, v kolikor meni, da vloga ne vsebuje vsega, stranko pozove k dopolnitvi.