Jedro

Sodišče ni imelo podlage, da bi se po tem, ko je bila nanj prenesena pristojnost, izreklo za nepristojno. Delegirano sodišče se namreč ne more izreči za nepristojno, lahko le predlaga ponoven prenos pristojnosti, če se spremenijo okoliščine, ki so bile podlaga za prenos pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

A. 1. Dne 28. 1. 2019 je Specializirano državno tožilstvo zoper navedene obdolžence pred Okrožnim sodiščem v Celju vložilo zahtevo za preiskavo. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Celju je dne 5. 4. 2019 izdala sklep, s katerim se je Okrožno sodišče izreklo za nepristojno za vodenje postopka po zahtevi za uvedbo preiskave Specializiranega državnega tožilstva RS, št.: Kt/1930/2017, zadeva pa bo po pravnomočnosti sklepa odstopljena Okrožnemu sodišču v Mariboru. Okrožni državni tožilec je zoper sklep vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Celju zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Po prejemu spisa je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru pri Vrhovnem sodišču vložila predlog za prenos pristojnosti. Navaja, da je obdolženi A. A. zakonski partner ene od kazenskih sodnic Okrožnega sodišča v Mariboru. Zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti predlaga delegacijo pristojnosti na drugo pristojno sodišče. B.

3. V predmetni zadevi je Vrhovno sodišče enkrat že odločalo o predlogu za prenos pristojnosti, ki ga je podalo Okrožno sodišče v Mariboru. Specializirano državno tožilstvo je 24. 1. 2018 Okrožnemu sodišču v Mariboru predlagalo odreditev ukrepa po prvem odstavku 156. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Vrhovno sodišče je sledilo predlogu za prenos krajevne pristojnosti in dne 7. 2. 2018 sklenilo, da se za odločanje določi Okrožno sodišče v Celju. Obdolženi A. A. je namreč zakonski partner ene od sodnic kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru, zato je ohranjanje videza nepristranskosti sojenja narekovalo prenos na drugo stvarno pristojno sodišče. 4. Po prejemu spisa je Okrožno sodišče v Celju na podlagi 156. in 166. člena ZKP izdalo predlagano odredbo. Dne 28. 1. 2019 je Specializirano državno tožilstvo pri Okrožnem sodišču v Celju vložilo zahtevo za preiskavo zoper zgoraj navedene obdolžence. Okrožno sodišče v Celju se je s sklepom 5. 4. 2019 izreklo za nepristojno. V utemeljitev svoje odločitve je zapisalo, da se sklep Vrhovnega sodišča nanaša le na prenos pristojnosti za odločanje o predlogu za odreditev ukrepa po 156. členu ZKP, ne pa tudi na nadaljnje faze postopka. V uvodu sklepa je namreč navedeno, da je Vrhovno sodišče odločalo o prenosu krajevne pristojnosti v zadevi I Kpd 4166/2018, da je prenos pristojnosti zamejen na fazo odločanja o predlogu po 156. členu ZKP pa izhaja tudi iz obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča. Višje sodišče v Celju je pritožbo državnega tožilca zoper sklep prvostopenjskega sodišča zavrnilo.

5. Po prejemu spisa je Okrožno sodišče v Mariboru podalo nov predlog za prenos pristojnosti. Navedlo je, da se okoliščine, na podlagi katerih je Vrhovno sodišče pristojnost že preneslo, niso spremenile. Ker je eden od obdolžencev še vedno zakonski partner ene od mariborskih sodnic, ponovno predlaga, da Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določi drugo sodišče. 6. Vrhovno sodišče pri obravnavi predmetnega predloga za prenos pristojnosti izhaja iz sedanjega stanja zadeve. Okrožno sodišče v Celju ni imelo podlage, da bi se po tem, ko je bila nanj prenesena pristojnost, izreklo za nepristojno. Delegirano sodišče se namreč ne more izreči za nepristojno, lahko le predlaga ponoven prenos pristojnosti, če se spremenijo okoliščine, ki so bile podlaga za prenos pristojnosti.1 Take spremembe Okrožno sodišče v Celju niti ni zatrjevalo, svojo odločitev je utemeljilo le na podlagi sklepanja, da je bila prisojnost prenesena le za fazo odločanja o predlogu po prvem odstavku 156. člena ZKP. V izreku sklepa Vrhovnega sodišča za tako razlago ni podlage. V uvodu in obrazložitvi se sicer sklicuje na fazo postopka, v katerem je o predlogu za prenos pristojnosti odločeno, vendar iz narave stvari jasno izhaja, da obsega prenos pristojnosti tudi odločanje o nadaljnjih fazah postopka, med drugim tudi za odločanje o morebitni zahtevi za preiskavo.

7. Ne glede na to, da se je Okrožno sodišče v Celju napačno izreklo za nepristojno, pa je Okrožno sodišče v Mariboru tako njihovo postopanje očitno sprejelo, sicer ne bi predlagalo ponovnega prenosa pristojnosti. Glede na tako stanje je Vrhovno sodišče odločilo o ponovnem predlogu za prenos pristojnosti in presodilo, da je ta utemeljen. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Za odločanje o zahtevi za preiskavo Specializiranega državnega tožilstva je pristojen specializiran oddelek Okrožnega sodišča v Mariboru. Ta je ob upoštevanju prvega odstavka 40.a člena Zakona o sodiščih na območju Višjega sodišča v Mariboru izključno pristojen za opravo preiskav v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih je obtožni akt vložil Specializirano državno tožilstvo. Na območju Višjega sodišča v Mariboru je specializiran oddelek ustanovljen samo na Okrožnem sodišču v Mariboru, zato je Vrhovno sodišče neposredno višje sodišče v smislu določbe prvega odstavka 35. člena ZKP. Eden od obdolžencev je zakonski partner mariborske okrožne sodnice, kar zaradi varovanja videza nepristranskosti narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. C.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da se za odločanje v predmetni zadevi določi Okrožno sodišče v Celju.

1 mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 85.