Jedro

Tožnik je svoja zahtevka postavil kot primarnega in eventualnega, kar pomeni, da je eventualni zahtevek (v tem primeru predlog za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici) postavljen za primer, če organ primarnemu zahtevku ne bi sledil, kar pa se je tudi zgodilo v obravnavanem primeru, ko je prvostopni organ očitno presodil, da pogoji za ponovno obravnavanje vloge za odobritev pravnega posla niso podani, zaradi česar je sledil podrejeno postavljenemu zahtevku tožnika, da njegov predlog odstopi drugostopnemu drugostopnemu organu v obravnavo kot predlog za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Sodišče tako ugotavlja, da je odločitev v 1. točki izreka (sklep) sicer v nasprotju z določbo 1. točke 2. odstavka 237. člena ZUP in zato nezakonita, vendar pa ni presodilo, da se z njo posega v tožnikovo pravico ali pravno korist, zaradi česar vanjo s sodbo ni poseglo, saj bi tako formalno in iz navedenih razlogov (po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP) tudi moglo biti odločeno, poleg tega pa je navedeni formalni odločitvi sledila še meritorna odločitev o tožnikovem eventualnem zahtevku in sicer pogoji za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici niso izpolnjeni, ker v konkretnem primeru materialni predpis ni bil očitno prekršen.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Drugostopni organ je s sklepom in odločbo, št. 33008-210/2008/2 z dne 1. 7. 2009, zavrgel predlog tožnika za ponovno uvedbo postopka za odobritev pravnega posla in zavrnil predlog za odpravo oziroma razveljavitev odločbe Upravne enote Litija, št. 330-246/2008-11 z dne 12. 8. 2008, po nadzorstveni pravici. V obrazložitvi je navedel, da je prvostopni organ z odločbo, št. 330-246/2008-11 z dne 12. 8. 2008, zavrnil odobritev pravnega posla – kupoprodajne pogodbe, ki sta jo dne 1. 2. 2008 sklenila A.A. kot prodajalec in tožnik kot kupec za nakup nepremičnine s parc. št. 80/1, vl. št. 649, k.o. ..., ker promet ni bil izveden v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (v nadaljnjem besedilu ZKZ-UPB1), saj prodajalec ni bil vpisan kot zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine. Ta odločba je postala pravnomočna dne 30. 8. 2008. Tožnik je z vlogo z dne 6. 10. 2008 predlagal ponovno uvedbo postopka odobritve pravnega posla, podrejeno pa odpravo oziroma razveljavitev prvostopne odločbe po nadzorstveni pravici, saj je menil, da je odločba nezakonita, ker za zavrnitev odobritve ni podanega nobenega razloga po določbi 3. odstavka 19. člena ZKZ-UPB1, prvostopni organ pa je presegel svoja pooblastila s presojo možnosti izvedbe pogodbe v zemljiški knjigi, za katero pa obstoja veljavna veriga pravnih poslov, s katero je bilo preneseno lastništvo nepremičnine od B.B. preko A.A. na tožnika, pri čemer pa je medtem B.B. umrl in odpisnega dovoljenja ni mogoče pridobiti, vendar pa to ni predmet tega postopka. Prvostopni organ pa je presegel svoja pooblastila tudi s tem, ko je štel predloženo pogodbo za neverodostojno listino, ker so v njej ročno popravljeni podatki, tožnik pa v času izdaje odločbe ni vložil pritožbe, ker je bil odsoten in je prava neuka stranka, takrat tudi brez pooblaščenca. Predlagal je ponovno uvedbo postopka, podrejeno pa odstop vloge drugostopnemu organu, ki naj jo obravnava kot predlog za razveljavitev oziroma odpravo prvostopne odločbe po nadzorstveni pravici. Drugostopni organ je ponovno vlogo tožnika zavrgel iz razloga, ker je bilo o tožnikovi prvotni vlogi z dne 27. 5. 2008 za odobritev pravnega posla pravnomočno odločeno (določba 4. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljnjem besedilu ZUP). Ker ponovne vloge ni zavrgel prvostopni organ, ki je očitno štel, da je neutemeljena, in jo odstopil drugostopnemu organu, je zato o njej odločil drugostopni organ. Navedel pa je tudi, da predlog tožnika za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ni utemeljen. Čeprav tožnik ni navedel uveljavljanega razloga, gre očitno za razlog iz določbe 2. odstavka 274. člena ZUP. Iz vloge je mogoče razbrati, da naj bi bile kršene določbe ZKZ-UPB1, zlasti določba 3. odstavka 19. člena, v kateri je določeno, v katerih primerih se odobritev pravnega posla zavrne, med drugim tudi, če promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ-UPB. Med te pogoje pa spada tudi pogoj, da je prodajalec lastnik, kar mora izkazati na verodostojen način, saj je prodajalec lahko le njihov lastnik, ki pošlje ponudbo za prodajo na upravno enoto, sprejema akcepte ponudb, ob pogojih iz ZKZ-UPB1 izbere kupca, z njim sklene pogodbo in kot stranka sodeluje v postopku odobritve pravnega posla. Glede na določbe od 20. do 23. člena ZKZ-UPB1 in določbe 42. do 45. člena ZUP (po slednji mora organ ves čas postopka paziti, ali je oseba, ki se udeležuje postopka, lahko stranka ali stranski udeleženec), je pravilna ugotovitev lastnika nepremičnine, ki je predmet odobritve, sestavni del tega postopka. Lastninska pravica na nepremičninah se po veljavni zakonodaji (praviloma) izkazuje z izpiskom iz zemljiške knjige in se pridobi na podlagi pravnega posla šele z vpisom v zemljiško knjigo. Od presoje organa pa je odvisno, ali bo štel kot dokaz kakšno drugo listino. V tem primeru ni sporno, da prodajalec A.A. ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik prodajane nepremičnine, kar pomeni, da njegova lastninska pravica ni izkazana na predpisan način. V zemljiški knjigi je namreč še vedno vpisan B.B., ki pa je po tožnikovih navedbah sedaj mrtev. Pogodba, sklenjena med B B. in A.A., za del parc. št. 80/1, vl. št. 649, k.o. ..., v izmeri 860 m2 (celotna parcela meri 1300 m2), pa, kot je pravilno presodil prvostopni organ, ni sposobna za vpis v zemljiško knjigo, ker je treba opraviti še razdružitev na kupljeni del v izmeri 860 m2 in na preostali del ter bo šele tedaj mogoče izdati zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega so bo A.A. lahko vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik nove parcele v izmeri 860 m2. Prvostopni organ je zato utemeljeno zavrnil predlog za odobritev pravnega posla, saj prodajalec ni izkazal lastninske pravice z verodostojno listino. To vprašanje je prvostopni organ reševal na podlagi določbe 147. člena ZUP, saj je to vprašanje samostojna pravna celota, brez njegove razrešitve pa ni mogoče odločiti o odobritvi pravnega posla, za odločanje o sporu glede lastninske pravice pa je pristojno sodišče splošne pristojnosti. Tako vprašanje pa lahko reši upravni organ sam, poleg tega ni ugotovljeno, da bi o tem predhodnem vprašanju organ že odločil oziroma da bi tekel postopek pred pristojnim sodiščem. Odločitev glede tega vprašanja pa ima pravni učinek samo v tem upravnem postopku. Prvostopni organ tako ni prekoračil svojih pristojnosti in pooblastil, ker je v postopku odobritve pravnega posla sam reševal predhodno vprašanje obstoja lastninske pravice prodajalca ter na podlagi rešitve tega vprašanja tudi odločil o odobritvi pravnega posla. Glede na navedeno s prvostopno odločbo niso kršene določbe ZKZ-UPB1, zato ni podan razlog po določbi 2. odstavka 274. člena ZUP.

Tožnik je v tožbi uvodoma povzel potek dosedanjega postopka, vsebino izpodbijane odločbe in navedel, da razdružitev nepremičnine v dani situaciji ni možna, ker je zemljiškoknjižni lastnik mrtev, predlog za delitev oziroma razdružitev parcele pa sme podati le zemljiškoknjižni lastnik. Zato je bila izkazana veriga listin in vložen predlog tožnika za ponovno odobritev, organu pa je bilo obrazloženo, da je odobritev potrebna. Lastništvo zemljišča je bilo izkazano, organ pa bi mogel odobriti pravni posel. V zavrnilni odločbi z dne 12. 8. 2008 je organ kljub dejstvom, da je pri obravnavani nepremičnini vpisan B.B., da je le-ta kot prodajalec sklenil z A.A. dne 3. 9. 1998 kupoprodajno pogodbo v notarskem zapisu, opr. št. SV 462/1998, da so bile pri prodaji z dne 1. 2. 2008 izpolnjene vse formalnosti po določbah ZKZ-UPB1 ter da ni bilo ovir po določbi 18. člena ZKZ-UPB1, na podlagi ''ugotovitve'', da je v notarskem zapisu (ki sploh ni bila predmet postopka odobritve) zapisano, da bo treba po pravnomočni parcelacijski odločbi za prepis zemljišča v zemljiški knjigi k zemljiškoknjižnemu predlogu predložiti še odpisno dovoljenje s strani prodajalca in da so nekateri podatki v pogodbi ročno popravljeni, listini pa ni predložen uradni popravek, zaključil, da listine (pogodbe z dne 3. 9. 1998) ni mogoče šteti za verodostojno listino in da A.A. ni zemljiškoknjižni lastnik parc. št. 80/1. Nesporno je, da se tožnik zoper odločbo z dne 12. 8. 2008 ni pritožil in da pred izdajo odločbe na poziv upravnega organa z dne 25. 7. 2008 ni podal ustrezne izjave. Vendar pa je zamudil roke za opravo dejanj izključno iz razloga, ker je bil poleti dalj časa na dopustu, prav tako pa je prava neuka stranka in ni imel pooblaščenca, ki bi mu lahko pomagal rešiti situacijo. Tožnik je navedel, da je ravno iz razloga, ker zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, je pa izkazana veriga listin, potrebna legalizacija pravnega posla. Z izpodbijano odločitvijo je glede na dejstvo, da zemljiškoknjižni lastnik ni več živ in ne more podati ustrezne intabulacijske klavzule, tožniku odvzeta edina možnost, da z verigo listin in po predhodni odobritvi pravnega posla, doseže vknjižbo lastništva v zemljiški knjigi. Navedel je tudi, da je odločitev tudi materialnopravno zmotna. V skladu z zakonom je predmet postopka odobritve pravnega posla za promet s kmetijskimi zemljišči ali gozdovi le ugotavljanje, ali so bile pri sklenitvi konkretnega pravnega posla spoštovane vse formalne predpostavke, ki jih ZKZ-UPB1 predpisuje v določbah od 17. do 25. Te so: - s pravnim poslom se ne sme deliti zaščitena kmetija, - pred izvedbo pravnega posla mora biti na upravni enoti s strani prodajalca podana in izobešena pisna ponudba za prodajo z vsemi relevantnimi podatki, podana mora biti pravočasna pisna izjava kupca o sprejemu ponudbe in – spoštovana mora biti predkupna pravica predkupnih upravičencev. Prvostopni organ je v prvotnem postopku pravilno ugotovil, da so bile izpolnjene vse predpostavke, zato je nelogično, da je nato odobritev zavrnil. V določbi 19. člena ZKZ-UPB1 so izrecno našteti primeri, ko se pravni posel ne odobri, zato je nelogično, ker v tem primeru ni bil podan nobeden od teh primerov, da je organ odobritev zavrnil, ko bi jo moral odobriti. Organ je presegel svoja zakonska pooblastila in se je, namesto, da bi ugotavljal le skladnost konkretnega pravnega posla z zahtevami ZKZ-UPB1, spustil še v presojo sposobnosti celotne verige pravnih poslov pri prenosu parc. št. 80/1 za vknjižbo v zemljiško knjigo. Takšnih pooblastil pa organ nima. Predmet postopka ni ugotavljanje verodostojnosti predhodnih pravnih poslov oziroma presojanje sposobnosti vknjižbe prenosa lastninske pravice v zemljiško knjigo. Takšne ugotovitve so izključno v pristojnosti zemljiške knjige okrajnega sodišča oziroma predmet postopka vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo. Zavrnilna odločitev tako nima podlage v zakonu in je kot taka nezakonita. V tem primeru obstoji veljavna veriga pravnih poslov, s katerimi je bilo preneseno lastništvo nepremičnine parc. št. 80/1 s sedanjega zemljiškoknjižnega lastnika B.B. preko A.A. na tožnika. S kupoprodajno pogodbo v notarskem zapisu z dne 3. 9. 1998 je bilo lastništvo parc. št. 80/1 v izmeri 860 m2 preneseno od zemljiškoknjižnega lastnika B.B. na A.A. Določeni podatki v pogodbi, ki pa ni in ne more biti predmet tega postopka odobritve pravnega posla, so res ročno popravljeni, vendar so ročno popravljeni tudi v izvirniku te listine, ki ga hrani notar C.C. in v odpravku listine, sestavljenem za zemljiško knjigo, ki ga hrani tožnik. Do teh popravkov je prišlo zato, ker sta pogodbenika šele kasneje ugotovila, da zemljišče, ki je predmet te pogodbe, v celoti predstavlja parc. št. 80/1 v izmeri 860 m2 in da ne gre tudi za del parc. št. 80/5, kot je bilo to prvotno zapisano. Takšna pogodba je v celoti veljavna in verodostojna ter so vse nasprotne ugotovitve upravnega organa nepravilne, hkrati pa presegajo njegove pristojnosti. Zato je predlagal, da sodišče po vpogledu v listinsko dokumentacijo ter izvedbi dokazov z zaslišanjem predlaganih strank in prič ugodi tožbi in naloži toženki povrnitev tožnikovih stroškov upravnega postopka in upravnega spora, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od izdaje odločbe sodišča dalje do plačila.

Drugostopni organ je kot zastopnik toženke v odgovoru na tožbo prerekal tožbene navedbe iz razlogov izpodbijane odločbe in predlagal zavrnitev tožbe.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev drugostopnega organa o zavrženju predloga tožnika za ponovno uvedbo postopka za odobritev pravnega posla (sklep - 1. točka izreka) ter o zavrnitvi predloga tožnika za odpravo oziroma razveljavitev odločbe Upravne enote, Litija, št. 330-245/2008-11 z dne 12. 8. 2008, po nadzorstveni pravici (odločba - 2. točka izreka).

Iz podatkov izpodbijanega upravnega akta in upravnih spisov je razvidno, da je tožnik pri prvostopnem organu vložil predlog za ponovno uvedbo postopka za odobritev pravnega posla – kupoprodajne pogodbe, ki sta jo dne 1. 2. 2008 sklenila A.A. kot prodajalec in tožnik kot kupec za nakup nepremičnine s par.c št. 80/1, vl. št. 649, k.o. ..., iz razloga, ker je po njegovem mnenju odločba, št. 330-246/2008-11 z dne 12. 8. 2008, s katero je prvostopni organ zavrnil odobritev navedenega pravnega posla, nezakonita, ker za zavrnitev odobritve ni podana nobena iz situacij po določbi 3. odstavka 19. člena ZKZ-UPB1, prvostopni organ pa je s tem, ko se je spustil v presojo možnosti izvedbe pogodbe v zemljiški knjigi, za katero obstoja veljavna veriga pravnih poslov, s katero je bilo preneseno lastništvo obravnavane nepremičnine od sedanjega zemljiškoknjižnega lastnika B.B. preko A.A. na tožnika, ter zaradi ročno opravljenih popravkov v pogodbi štel predloženo pogodbo za neverodostojno listino, presegel svoja pooblastila. Tožnik je predlagal, da prvostopni organ o njegovi vlogi za odobritev pravnega posla ponovno odloči, če pa ni pogojev za odločanje o ponovni vlogi, pa je podrejeno iz previdnosti predlagal, da naj prvostopni organ njegov predlog odstopi drugostopnemu organu, ki naj ga obravnava kot predlog za razveljavitev oziroma odpravo odločbe po nadzorstveni pravici. Po pregledu zadeve in ugotovitvi, da se pravno in dejansko stanje zadeve ni spremenilo, je prvostopni organ z dopisom, št. 330-246/2008-14 z dne 13. 10. 2008, glede na določbo 1. odstavka 276. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami) predlog tožnika odstopil drugostopnemu organu v pristojno reševanje. Drugostopni organ pa je – ker ponovne vloge ni izrecno zavrgel že prvostopni organ – na podlagi določbe 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP predlog tožnika za ponovno uvedbo postopka za odobritev pravnega posla zavrgel. S takšno odločitvijo pa je drugostopni organ bistveno kršil pravila postopka, saj za to ni bil (funkcionalno) pristojen, temveč bi bil za odločitev o zahtevi pristojen prvostopni organ. Ker pa je prvostopni organ menil, glede na navedbe v dopisu z dne 13. 10. 2008, da v skladu z zahtevo ne more postopati, je glede na tožnikovo vlogo zadevo kot pristojnemu za odločanje odstopil drugostopnemu organu. Tožnik je namreč svoja zahtevka postavil kot primarnega in eventualnega, kar pomeni, da je eventualni zahtevek (v tem primeru predlog za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici) postavljen za primer, če organ primarnemu zahtevku ne bi sledil, kar pa se je tudi zgodilo v obravnavanem primeru, ko je prvostopni organ očitno presodil, da pogoji za ponovno obravnavanje vloge za odobritev pravnega posla niso podani, zaradi česar je sledil podrejeno postavljenemu zahtevku tožnika, da njegov predlog odstopi drugostopnemu drugostopnemu organu v obravnavo kot predlog za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Sodišče tako ugotavlja, da je odločitev v 1. točki izreka (sklep) sicer v nasprotju z določbo 1. točke 2. odstavka 237. člena ZUP in zato nezakonita, vendar pa ni presodilo, da se z njo posega v tožnikovo pravico ali pravno korist, zaradi česar vanjo s sodbo ni poseglo, saj bi tako formalno in iz navedenih razlogov (po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP) tudi moglo biti odločeno, poleg tega pa je navedeni formalni odločitvi sledila še meritorna odločitev o tožnikovem eventualnem zahtevku.

Z 2. točko izreka izpodbijanega akta pa je drugostopni organ zavrnil predlog tožnika za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga, ker pri odločanju v zadevi, ki se je končala z izdajo odločbe prvostopnega organa, št. št. 330-246/2008-11 z dne 12. 8. 2008, ni bil očitno prekršen materialni predpis (določba 2. odstavka 274. člena ZUP) oziroma natančneje ZKZ-UPB1 (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo). Za očitno kršitev materialnega predpisa gre, če je materialni predpis glede na dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, uporabljen napačno, kršitev pa je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče preveriti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. Tudi po presoji sodišča prvostopni organ s tem, ko je po ugotovitvi, da prodajalec nepremičnine s parc. št. 80/1, vl. št. 649, k.o. ..., A.A. ni vpisan v zemljiški knjigi kot njen lastnik, ni presegel svojih pooblastil, ko je odobritev obravnavanega pravnega posla zavrnil iz razloga, ker lastništvo prodajalca nepremičnine ni bilo izkazano. Pogoj, da je lahko prodajalec kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, le njegov/njen lastnik, nedvoumno izhaja iz določb III. poglavja Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami ZKZ-UPB1 in sicer iz določbe 1. odstavka 20. člena, po kateri mora ponudbo za prodajo v treh izvodih izročiti upravnemu organu lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, nadalje iz določbe 22. člena, po kateri poda vlogo z odobritev pravnega posla fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, kakor tudi iz ostalih določb tega poglavja, kot je izčrpno obrazložil tudi drugostopni organ. Glede na navedeno je tako izkaz lastništva nepremičnine osebe, ki v postopku nastopa kot ponudnik, del dejanskega stanja, ki ga mora pred izdajo odločbe o odobritvi pravnega posla ugotoviti upravni organ, ki se ga dokazuje z izpiskom lastninskega stanja zemljiške knjige (pri čemer tako ne gre za takšno vprašanje, ki bi ga bilo treba reševati kot predhodno vprašanje po določbi 147. člena ZUP oziroma kot ga naj bi reševal prvostopni organ v obravnavanem primeru, kot to razloguje drugostopni organ, vendar to na pravilnost odločitve ne vpliva). Sodišče se zato tudi strinja z drugostopnim organom, da je glede na ugotovljena dejstva v obravnavanem primeru nastopila situacija iz določbe 2. alineje 3. odstavka 19. člena ZKZ-UPB1 (ki glede na splošno opredelitev tega zavrnitvenega razloga zajema tudi tak primer), po kateri se pravni posel ne odobri, če promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom, pri čemer na drugačno odločitev tudi ni moglo vplivati siceršnje izpolnjevanje (ostalih) predpostavk iz določb 18., 20., 21., 22. in 23. člena ZKZ-UPB1, zaradi česar je prvostopni organ na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabil materialno pravo in zavrnil odobritev pravnega posla z odločbo, št. 330-246/2008-11 z dne 12. 8. 2008. Ker v obravnavanem primeru glede na navedeno očitna kršitev materialnega predpisa ni podana, je zato drugostopni organ tožnikov predlog utemeljeno zavrnil. Sodišče ni sledilo dokaznim predlogom tožnika, saj so podatki spisa dali zanesljivo podlago za odločitev sodišča (določba 59. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljnjem besedilu ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US in 107/09 – odl. US).

Sodišče tako ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zaradi česar je tožbo zoper le-to zavrnilo na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena ZUS-1, izpodbijani sklep pa nezakonit, vendar pa ne posega v tožnikovo pravico ali pravno korist, zaradi česar je tožbo zoper sklep zavrnilo na podlagi določbe 1. alineje 2. odstavka 63. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Sodišče je zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka zavrnilo glede na določbo 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.