Jedro

Ob dodatnem upoštevanju narave zadeve bi okoliščine, ki jih je zatrjevala toženka, lahko utemeljevale upravičen razlog za zamudo. Ker pa za svoje navedbe ni predlagala dokazov, je odločitev o zavrnitvi predloga pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijan sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Toženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in vrne zadevo v stanje pred zamudo, podrejeno pa, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Napačen je zaključek, da pooblaščenec ni ravnal s potrebno skrbnostjo. Vsi naroki v šest let trajajočem postopku so se opravljali na Slovenski cesti. Tudi po razporeditvi na pravdni oddelek je sodnica razpisovala naroke tako na Slovenski cesti kot na Tavčarjevi ulici. V obravnavanem primeru je bil narok prvič razpisan na Tavčarjevi ulici, to pa ni bilo na poseben – dodatno viden način označeno na vabilu in stranke niso bile na to posebej opozorjene. Resda gre za napako na njeni strani, a prav takim situacijam je namenjen institut vrnitve v prejšnje stanje.

Sodišče ni opravilo tehtanja pravic, ki jih teoretično povzema v 10. točki obrazložitve. Ker je po uradni dolžnosti dolžno poskrbeti za zavarovanje pravic otroka, z dovolitvijo v prejšnje stanje ne bi bilo poseženo v tožnikove pravice. Nenazadnje je pravilna porazdelitev preživninskega bremena tudi v tožnikovo korist, ta pa je mogoča le ob zaslišanju obeh staršev. Glede na dosedanje trajanje postopka ga dovolitev vrnitve v prejšnje stanje ne bi bistveno podaljšala.

Treba bi bilo upoštevati tudi posebne okoliščine, ki so veljale zaradi epidemioloških razmer. Če teh ukrepov ne bi bilo, na narok ne bi zamudila. Ker je morala počakati pred stavbo, je namreč očitno, da je prišla prezgodaj.

Kriterij skrbnosti bi moral biti prilagojen laični stranki in ne le pravnemu strokovnjaku.

3. Tožnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se nanaša na narok 28. 2. 2022 s pričetkom ob 9. uri, namenjen obravnavanju vprašanj v zvezi s preživljanjem hčere pravdnih strank. Toženka je v predlogu trdila, - da je zamudila, ker je pomotoma čakala pred prostori sodišča na Slovenski cesti, kjer so bili opravljeni vsi dosedanji naroki v obravnavani zadevi, - da je potem, ko ju je varnostnik vpisal v knjigo in napotil iz stavbe, s pooblaščencem čakala pred stavbo na Slovenski cesti, - da je ob 9.05 uri pooblaščenec ponovno povprašal varnostnika po obravnavi, - da jima je tedaj pojasnil, da sodnica ne sodi več v tej stavbi, ampak v stavbi na Tavčarjevi ulici, - da je pooblaščenec prosil varnostnika, naj obvesti sodišče na Tavčarjevi ulici, da bosta pristopila v najkrajšem možnem času, - in da sta pristopila neposredno po zaključku naroka.1

6. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da iz vabila na večkrat preloženi narok izhaja le naslov sodišča na Tavčarjevi ulici in ne tudi naslov na Slovenski, - da je bila toženka o preložitvi naroka obveščena tudi po elektronski pošti, v katerem je navedeno, da bo narok opravljen na Tavčarjevi ulici, - da je znano, da Okrožno sodišče v Ljubljani deluje na več lokacijah, - da je bil v vabilih na naroke na Slovenski cesti ta naslov izrecno naveden. Ker je od vsakogar, še posebej pa od odvetnika mogoče pričakovati, da bo vabilo skrbno prebral, je sodišče zaključilo, da zatrjevane okoliščine, četudi bi bile dokazane, ne predstavljajo upravičenega razloga za zamudo, ki bi utemeljeval vrnitev v prejšnje stanje (prvi odstavek 116. člena ZPP). Dodalo je, da toženka za potrditev svojih navedb ni predložila dokazov.

7. Utemeljeno je pritožbeno stališče, da bi izkazanost zatrjevanih okoliščin lahko utemeljevala upravičen razlog za zamudo. Ob skrbnem branju vabila (še posebej v povezavi z elektronskim sporočilom) bi seveda lahko sklepala, da se bo narok tokrat opravil na Tavčarjevi ulici, a zapis na vabilu ("se preloži na 28. 2. 2022 ob 9.00 uri na lokaciji: soba 4 tega sodišča") vendarle ni bil povsem nedvoumen. Prav ob vedenju strank, da Okrožno sodišče v Ljubljani posluje na več lokacijah, zapis sedeža sodišča v logotipu sodišča, odtisnjenem na vabilu, ki je edina kazala na lokacijo naroka, ni enopomenski. Težo neskrbnega ravnanja toženke in njenega pooblaščenca zmanjšuje tudi dejstvo, da je bilo v zadevi izvedenih več narokov, da so se vsi odvijali v prostorih na Slovenski in da jih je tam opravljala tudi sodnica, ki sedaj sodi v zadevi. Utemeljeno je tudi pričakovanje stranke, da bi jo varnostnik, ki dovoljuje vstop v sodno stavbo, opozoril, da ni na pravem naslovu. Ob dodatnem upoštevanju narave zadeve bi okoliščine, ki jih je zatrjevala toženka, lahko utemeljevale upravičen razlog za zamudo. Ker pa za svoje navedbe ni predlagala dokazov, je odločitev o zavrnitvi predloga pravilna.

8. Po ugotovitvi, da niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Iz podatkov spisa izhaja, da je bil narok zaključen ob 9.13 uri, toženka in njen pooblaščenec pa sta pristopila ob 9.14 uri.