Jedro

Upnik v pritožbi priznava tako dejstvo, da je bila dražba neuspešna, kot tudi, da v tridesetdnevnem roku iz 4.odst. 94. čl. ZIZ ni predlagal niti nove dražbe niti novih izvršilnih sredstev, zato so izpolnjeni vsi pogoji za ustavitev izvršbe po 1. odst. 95. čl. ZIZ.

Zatrjevana asignacijska pogodba, v kolikor je bila resnično veljavno sklenjena, je obligacijski pravni posel, ki ustvarja pravice in obveznosti za pogodbene stranke, vendar nima nikakršnega vpliva na opravljanje izvršbe, kot zmotno zatrjuje upnik.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo, ker upnik v tridesetih dneh od neuspešne prve dražbe ni predlagal druge dražbe ali prodaje pod roko (95.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je bil na dražbi in da res ni bilo kupcev, vendar se je z dolžnikom dogovoril, da bo le-ta svoj dolg poravnal z asignacijo, kar lahko potrdi tudi sodni izvršitelj. Prilaga asignacijsko pogodbo. Dolžnik je očitno hotel le izigrati upnika, zato naj sodišče izpodbijani sklep razveljavi in razpiše drugo dražbo.

Pritožba ni utemeljena.

Iz poročila sodnega izvršitelja z dne 5.2.1999 na list. št. 15 izhaja, da je bila prva dražba dolžnikovih premičnin neuspešna. Na dražbi je bil za upnika prisoten direktor S.M., ki je tudi podpisal poročilo o opravi dražbe. Upnik v pritožbi priznava tako dejstvo, da je bila dražba neuspešna, kot tudi, da v tridesetdnevnem roku iz 4.odst. 94. čl. ZIZ ni predlagal niti nove dražbe niti novih izvršilnih sredstev. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za ustavitev izvršbe po 1. odst. 95. čl. ZIZ, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo. Dejstva, da upnik v zakonskem tridesetdnevnem roku ni predlagal nove dražbe, ne spreminja niti zatrjevana asignacijska pogodba. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je navedena pogodba, v kolikor je bila resnično veljavno sklenjena, obligacijski pravni posel, ki ustvarja pravice in obveznosti za pogodbene stranke, vendar nima nikakršnega vpliva na opravljanje izvršbe, kot zmotno zatrjuje upnik.

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu odločbe po uradni dolžnosti v skladu z določbami 2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.