Up-194/96

18. 11.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe I. B. iz L. na seji senata dne 18. novembra 1996

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba I. B. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Psp-187/95 z dne 30.5.1996 se zavrže.

Obrazložitev

A.

Pritožnik izpodbija v izreku navedeno pravnomočno sodbo zaradi domnevno kršene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine iz 22. člena Ustave. Navaja, da je bila odločitev ZPIZ in sodiščem v njegovi zadevi drugačna kot v primeru njegove sodelavke, čeprav gre za enako zadevo. Poleg tega uveljavlja tudi napačno uporabo materialnega prava in kršitev določb postopka. Ti ugovori se nanašajo na vprašanje upoštevanja v pokojninsko osnovo dela osebnega dohodka, doseženega v podaljšanem delovnem času, in na zamudo roka za uveljavljanje pravic iz pokojninskega zavarovanja. Pritožnik je na poziv Ustavnega sodišča predložil kopijo revizije z dne 31.7.1996, ki naj bi jo vložil na Vrhovno sodišče.

B.

Z izpodbijano sodbo je bila zavrnjena pritožba I. B. in potrjena sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps- 794/94 z dne 4.7.1995. Pravnomočna sodba je bila pritožniku osebno vročena dne 2.7.1996. Pritožnik je vložil ustavno pritožbo že zoper prvostopno sodbo, vendar je bila njegova vloga zavržena kot preuranjena (sklep št. Up-113/95 z dne 23.11.1995).

Ustavna pritožba ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne more preverjati meritorne odločitve oziroma dokazne ocene organa, ki je izdal izpodbijani posamični akt; ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine.

Ustavno pritožbo je po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju: ZUstS) mogoče vložiti, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

Pritožnik mora pred vložitvijo ustavne pritožbe vložiti vsa redna in praviloma tudi izredna pravna sredstva, s katerimi bi lahko dosegel odpravo zatrjevane kršitve človekove pravice oziroma temeljne svoboščine.

Pritožnik v ustavni pritožbi kot kršitev človekove pravice oziroma temeljne svoboščine navaja kršitev pravice do enakega varstva pravic, ki mu jo zagotavlja 22. člen Ustave. Za enotno sodno prakso skrbi Vrhovno sodišče (109. člen Zakona o sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94) v postopkih odločanja o rednih in izrednih pravnih sredstvih v konkretnih zadevah ter s sprejemanjem pravnih mnenj in stališč na občni seji. Zmotna uporaba materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa so po določbah 385. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se na podlagi 14. in 21. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) uporabljajo tudi v postopku v socialnih sporih, revizijski razlog. V obravnavani zadevi tako ni izpolnjen procesni pogoj materialne izčrpanosti pravnih sredstev. Pritožnik mora odpravo oziroma popravo zatrjevanih kršitev najprej doseči z že vloženo revizijo.

Ker vsa pravna sredstva v obravnavani zadevi še niso bila izčrpana in tudi niso izpolnjeni pogoji za izjemno odločanje o ustavni pritožbi na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču, je bilo ustavno pritožbo treba zavreči kot preuranjeno.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi 2. alinee prvega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednik senata dr. Lovro Šturm in člana dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic.

Predsednik senata:

dr. Lovro Šturm