Jedro

Po tretjem odstavku 239. člena ZFPPIPP velja zakonska presumpcija umika upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka, če se upnik ne udeleži naroka za začetek stečajnega postopka. V zvezi z neudeležbo na naroku in posledice, ki iz nje nastanejo po samem zakonu, pa je sodna praksa že zavzela stališče, da sama zamuda stranke na narok še ne pomeni njene neudeležbe na naroku, če v času zamude narok še ni bil končan. Prav taka je bila situacija, ko je pooblaščenka upnika pristopila na narok ob 9:06 uri, narok pa je bil končan ob 9:40 uri.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev sodišča, da je bila po Pogodbi o oddelitvi in prevzemu z dne 23. 1. 2013 H. L. d.o.o. prenosna družba, družbi H. P. d.o.o. in H. C. d.o.o. pa sta bili prevzemni družbi. Pritožnika pa zmotno izhajata iz predpostavke, da je prevzemna družba za del premoženja tudi H., saj vztrajata pri tem, da bi navedeni upnik moral izkazati prehod terjatve iz družbe H. L. nanj. Izhajata torej iz predpostavke, da sta družbi H. L. kot prenosna družba in H. dva različna pravna subjekta, kar pa ne drži. Gre za isti pravni subjekt, ki je le spremenil firmo (iz H. L. v H.) in zato ne gre za noben prehod premoženja iz enega pravnega subjekta na drugega.

Ker je H. (kot predlagajoči upnik začetka stečajnega postopka nad dolžnikom) izkazal spremembo firme, mu drugih dokazil o prenosu terjatve nanj ni bilo treba predložiti, saj je tudi po spremembi firme šlo za istega upnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom (1. točka izreka), za upravitelja imenovalo A. A. (2. točka izreka) in ugotovilo, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki A. A. S. P., matična številka: 000 (3. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila dolžnik in njegov družbenik B. B. "iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP" in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma spremembo tako, da se šteje upnikov predlog za začetek stečajnega postopka za umaknjenega in se postopek ustavi, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je predlagajoči upnik začetka stečajnega postopka nad dolžnikom predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnika zmotno menita, da bi prvostopenjsko sodišče moralo upoštevati zakonsko domnevo umika predloga upnika za začetek stečajnega postopka iz tretjega odstavka 239. člena ZFPPIPP, kot je predlagal dolžnik, ker je ob oklicu naroka ugotovilo, da na narok upnik ni pristopil, čeprav je bil nanj pravilno vabljen.

6. Skladno z 281. členom ZPP, ki se smiselno uporablja po prvem odstavku 121. člena ZFPPIPP v postopku zaradi insolventnosti, sodnik začne glavno obravnavo in razglasi predmet obravnavanja, nato pa ugotovi, ali so prišli vsi povabljeni, če niso, se prepriča, ali so bili v redu povabljeni in ali so opravičili svoj izostanek. Tako je prvostopenjsko sodišče ob oklicu in v teku naroka tudi postopalo. Kot izhaja iz zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom z dne 19. 5. 2017 (p.d. 35), je bil narok začet ob 9:00 uri in ugotovljeno, da za predlagajočega upnika H. d.o.o. (v nadaljevanju H.) na narok ni pristopil nihče, vabilo zanj pa je bilo izkazano. Ob 9:03 uri pa je sodnica zapustila razpravno dvorano in odšla na stečajni vpisnik zaradi preveritve, ali je upnik svoj izostanek opravičil. ZPP v zgoraj citirani določbi ne predpisuje, na kakšne način se sodišče prepriča, ali je vabljena stranka opravičila svoj izostanek, vsekakor pa predpisuje obveznost sodišča preveriti obstoj morebitnega opravičila za izostanek. To pa je prvostopenjsko sodišče tudi storilo. Zato mu ni mogoče očitati nobene kršitve določb ZPP ali ZFPPIPP oziroma prekoračitve pravice materialnega procesnega vodstva ter prekomerne pomoči upniku in kršitev dolžnikove pravice do enakega obravnavanja pred sodiščem.

7. Pritožnika kot nesporno ugotavljata (to pa izhaja tudi iz zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka z dne 19. 5. 2017), da je predstavnica upnika na narok pristopila ob 9:06 uri. Tedaj pa, kot izhaja iz zapisnika, narok še ni bil zaključen.

8. Po tretjem odstavku 239. člena ZFPPIPP velja zakonska presumpcija umika upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka, če se upnik ne udeleži naroka za začetek stečajnega postopka. V zvezi z neudeležbo na naroku in posledice, ki iz nje nastanejo po samem zakonu, pa je sodna praksa (Cst 481/2015, sklep VSL I Cp 26/2015) že zavzela stališče, da sama zamuda stranke na narok še ne pomeni njene neudeležbe na naroku, če v času zamude narok še ni bil končan. Prav taka je bila situacija, ko je pooblaščenka upnika pristopila na narok ob 9:06 uri, narok pa je bil končan ob 9:40 uri. Glede na zgoraj obrazloženo je zato zmotno stališče pritožnikov, da bi kljub zamudi z udeležbo na naroku sodišče moralo odločiti skladno s tretjim odstavkom 239. člena ZFPPIPP, ker se je po preveritvi sodišča izkazalo, da upnik izostanka z naroka ni opravičil, ob oklicu pa na narok ni pristopil. Iz obrazloženega izhaja, da ni bilo pogojev za presumpcijo upnikovega umika predloga za začetek stečajnega postopka.

9. Pritožnika neutemeljeno prvostopenjskemu sodišče očitata tudi nepreizkusljivost izpodbijanega sklepa, ker v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, saj upnik H. vse do konca prvega naroka prehoda terjatve iz H. L. d.o.o. nanj ni dokazal, v spisu pa se ne nahaja nobena listina, iz katere bi sodišče lahko sklepalo, da je terjatev H. L. d.o.o. prešla na novega upnika. Svoje aktivne legitimacije torej z navedbo pravno relevantnih dejstev ni niti zatrjeval, torej da je terjatev na podlagi določenega pravnega posla prešla nanj, Pogodba o oddelitvi in prevzemu pa je zagotovo vsebovala prilogo, iz katere je natančno in določno razvidno, kateri del premoženja H. L. d.o.o. je bil prenesen na H., vendar tega dokaza ni predložil. 10. Po četrtem odstavku 623. člena ZGD-1 se oddelitev kapitalske družbe opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha, bodisi na nove družbe, ki se ustanovijo zaradi oddelitve (oddelitev z ustanovitvijo novih družb), bodisi na prevzemne družbe (oddelitev s prevzemom). Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev sodišča, da je bila po Pogodbi o oddelitvi in prevzemu z dne 23. 1. 2013 H. L. d.o.o. prenosna družba, družbi H. P. d.o.o. in H. C. d.o.o. pa sta bili prevzemni družbi. Pritožnika pa zmotno izhajata iz predpostavke, da je prevzemna družba za del premoženja tudi H., saj vztrajata pri tem, da bi navedeni upnik moral izkazati prehod terjatve iz družbe H. L. nanj. Izhajata torej iz predpostavke, da sta družbi H. L. kot prenosna družba in H. dva različna pravna subjekta, kar pa ne drži. Gre za isti pravni subjekt, ki je le spremenil firmo (iz H. L. v H.) in zato ne gre za noben prehod premoženja iz enega pravnega subjekta na drugega. Da gre zgolj za spremembo firme, pa je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, izhaja pa to tudi iz zgodovinskega izpisa poslovnega registra, razvidnega na spletnih straneh AJPESa, predlagajoči upnik pa je navedeno spremembo firme izkazal tudi s sklepom registrskega sodišča z dne 2. 6. 2014, priloženim predlogu za začetek stečajnega postopka. Pritožnika pa v pritožbi sama navajata, da je upravičenec iz poroštvene izjave dolžnika in v zvezi z njo sklenjenih leasing pogodb družba H. L. d.o.o. in ne H. Ker je H. (kot predlagajoči upnik začetka stečajnega postopka nad dolžnikom) izkazal spremembo firme, mu drugih dokazil o prenosu terjatve nanj ni bilo treba predložiti, saj je tudi po spremembi firme šlo za istega upnika. Da bi se za navedene terjatve kot upnik zoper dolžnika izkazovala katera od prevzemnih družb iz postopka oddelitve premoženja prenosne družbe ( H. L.), pa pritožnika tudi nista zatrjevala.

11. Tako se izkažejo kot neutemeljeni pritožbeni očitki o nedokazanosti prenosa premoženja iz družbe H. L. na upnika H. in nepreizkusljivosti izpodbijanega sklepa. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče ugotovilo spremembo firme upnika H. L. v H., je ugotovilo tisto pravno relevantno dejstvo, zaradi katerega upniku H. ni bilo potrebno dokazovati prenosa terjatve nanj. Prvostopenjsko sodišče zato ni zagrešilo izrecno uveljavljane bistvene postopkovne kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno ugotovilo obstoj terjatve predlagajočega upnika zoper dolžnika.

12. Vprašanje obstoja terjatve upnika, ki je predlagatelj začetka stečajnega postopka, če je to vprašanje sporno, je stvar presoje sodišča po izvedenem dokaznem postopku, ker ne gre za vprašanje, za katerega bi bilo potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Zato tudi ni bila potrebna dopolnitev izvedenskega mnenja glede ugotovitve obstoja terjatve. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek neizčrpanosti dokaznega postopka v navedeni smeri. Izvedenec se je pri izdelavi izvedenskega mnenja upravičeno distanciral od navedenega vprašanja in zato svoje mnenje o insolventnosti dolžnika izdelal, izhajajoč tako iz predpostavke, da upnikova terjatev obstoji, kot tudi iz predpostavke, da njegova terjatev ne obstoji. Navedeno izvedensko mnenje je bilo zato zadostna podlaga za presojo insolventnosti dolžnika ob predhodni presoji sodišča o obstoju terjatve predlagajočega upnika.

13. Pritožnika pa pritožbeno uveljavljane bistvene postopkovne kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP nista konkretizirala, zato se pritožbeno sodišče do nje ni moglo opredeliti.

14. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. O upnikovih stroških odgovora na pritožbo pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih ni določno opredelil.