Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določba 119. člena ZPP/77 pomeni le to, da se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli, če je bil zamujen narok, določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje in je torej ni mogoče razumeti tako, da je s to zamudo postal neutemeljen ali nedovoljen tudi sam predlog za vrnitev v prejšnje stanje, o katerem razpravlja sodišče na naroku, katerega se predlagatelj ni udeležil. Sodišče je torej dolžno oceniti opravičenost razlogov, navedenih v predlogu in o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje meritorno odločiti.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženca za vrnitev v prejšnje stanje; mu naložilo, da je dolžan tožnici povrniti pravdne stroške v znesku 47.480,00 SIT ter zavrnilo predlog toženca za oprostitev plačila sodnih taks. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77; Ur. l. SFRJ 4/77 - 27/90 in Ur. l. RS 55/92) pritožuje toženec. V pritožbi, ki jo pritožbeno sodišče šteje za pravočasno, navaja, da je 15.10.1998 po telefonu sporočil, da se naroka ne more udeležiti, ker je na nujnem delu izven Ljubljane. Ker je nezaposlen, se je namreč odzval povabilu obrtnika B. L., da mu pomaga pri intervencijskem popravilu električnih inštalacij v okolici Novega mesta, o čemer prilaga potrdilo. Če sodišče kot opravičljiv razlog za izostanek z naroka sprejme dopust, bi moralo njegovo opravičilo sprejeti še toliko bolj. Toženec se naroku ne bi izognil brez razloga, saj je bil v zvezi z njegovim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje in torej v njegovem interesu. Sodišče tudi ne bi smelo zavrniti toženčevega predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Res je, da predlogu ni priložil potrdila o premoženjskem stanju, vendar je že iz podatkov, ki jih sodišče ima, razvidno, da je brez zaposlitve, premoženja in dohodkov. Potrdilo o premoženjskem stanju, ki bi ga toženec lahko predložil naknadno, bi to potrdilo. Po potrebi pa bi lahko v skladu z določbo petega odstavka 173. člena ZPP/77 sodišče priskrbelo podatke tudi po uradni dolžnosti. Toženec se pritožuje tudi zoper sklep o stroških postopka, ki znašajo kar 47.480,00 SIT. Stroški za osebno vročanje preko agencije K. v višini 30.000,00 SIT so pretirani in jih je sodišče nekritično priznalo. Zaradi navedenega toženec predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo z obrazložitvijo, da je toženec zamudil narok, določen za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tem se je sodišče oprlo na določbo 119. člena ZPP/77. V skladu z omenjeno določbo se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli, če je bil zamujen rok za predlog, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ali če je bil zamujen narok, določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Takšne določbe ni mogoče razumeti, kot jo zmotno razume sodišče prve stopnje, torej, da je z zamudo naroka, določenega za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje, postal neutemeljen ali nedovoljen tudi sam predlog za vrnitev v prejšnje stanje, o katerem razpravlja sodišče na naroku, katerega se predlagatelj ni udeležil. Sodišče je namreč tudi v takšnem primeru dolžno oceniti opravičenost razlogov, navedenih v predlogu in o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje meritorno odločiti. Utemeljeno pritožnik graja tudi odločitev sodišča prve stopnje o neoprostitvi plačila sodnih taks. Res je sicer, da toženec predlogu ni priložil listin, ki so zahtevane v 3. odstavku 13. člena Zakona o sodnih taksah. Glede na to pa bi moralo sodišče prve stopnje s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks ravnati kot z nepopolno vlogo po določbah 109. člena ZPP/77 in bi šele po pouku tožencu (v smislu dopolnitve njegovega predloga) lahko meritorno odločilo o predlogu. Ker je, kot je bilo obrazloženo, sodišče prve stopnje določbo 119. člena ZPP/77 zmotno uporabilo in ker ni uporabilo določbe 109. člena ZPP/77 ter je to vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s prvim odstavkom 369. člena ZPP/77 razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks ravnati po določbi 109. člena ZPP/77; o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pa bo moralo meritorno odločiti. Razveljavitev izpodbijanega sklepa glede odločitve o stroških je posledica razveljavitve sklepa v 1. točki izreka. V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Url. RS 26/99) je bilo v postopku na drugi stopnji potrebno uporabiti določbe zveznega Zakona o pravdnem postopku.